Tag Archives: učenje

Neli ali živ dokaz, da je strup v malih flaškah ;)

Advertisements

zaposlen pes je srečen pes

Da nadaljujemo misel prejšnjega tedna, psi bolj kot gibanje potrebujejo mentalno stimulacijo in aktivno druženje z vodnikom. Tokrat se bomo ukvarjali vprašanjem, kaj psu predstavlja mentalno stimulacijo?

dog_troubleVečina psov ne dobi dovolj mentalne stimulacije, za zadovoljno in srečno življenje. Mnogo vedenjskih problemov se razvije kot posledica zdolgočasenosti. Fizična in miselna aktivnost nista eno in isto. Kondicijsko dobro pripravljen pes, še vedno potrebuje miselno zaposlitev. Dejansko potrebuje več mentalne stimulacije, saj ima tudi več vzdržljivosti in energije. V kolikor ne poskrbimo tudi za to plat potreb našega psa, se bo zaposlil sam… z žvečenjem čevljev, trganjem ležišča, pretirano vznemirjenostjo in drugimi vedenji, ki nas bodo spravljala ob živce.

Miselna zaposlitev psa, nam ne vzame pretirano časa. Skupne aktivnosti lahko vključimo v svoj vsakdan ter s tem osrečimo psa in sebe. Z redno mentalno stimulacijo bo pes namreč postal bolj miren, manj hiperaktiven, manj bo iskal vašo pozornost in potreboval manj fizične aktivnosti. Postal bo veliko bolj prijeten spremljevalec.

STALNI SPREMLJEVALEC: Psa vzemite s sabo, kadar greste po opravkih. Morate v knjižnico? Če je vreme primerno, da pes 5 minut počaka v avtu, ga vzemite s sabo. Ko ste opravili v knjižnici, naredite z njim kratek sprehod. 5 minut raziskovanja novega okolja, je za psa zanimivo doživetje. Naredite nekaj trikcev na parkirišču pred trgovino, utrjujte odlaganje, ko greste na bankomat. Tudi, če pes ostane v avtu, je vožnja sama zanimiva izkušnja, saj nudi nove vonjave, razglede in zvoke. Ključnega pomena je tudi vaša družba.

IGRE ZA DELO Z NOSOM: Naučite psa, da na povelje išče hrano. Obrok mu raztresite na travo za hišo in mu pustite, daDSC_0261 poišče svoje brikete. Medtem lahko vi uživate v delu na vrtu, brez stalnega prosjačenja za pozornost.

ŽVEČLJIVI PRIBOLJŠKI IN IGRAČE ZA POLNJENJE S HRANO: Pri žvečljivih priboljških moramo biti previdni pri izberi velikosti, priporočljivo je, da psa nadzorujemo. Obstaja namreč možnost, da pes priboljšek poizkusi pogoltniti preden, ga zadosti prežveči.

Igrače tipa Kong, so neprecenljiv vir mentalne zaposlitve za pes. Napolnimo jih lahko z priljubljeno hrano našega psa ter mu pustimo, da sam ugotovi kako hrano spraviti iz igrače. Različne “oblike” hrane, bodo potrebovale različne pristope.

“FREESHAPING”: Učenje vedenj z metodo freeshapinga temelji na tem, da pes ugotovi katero vedenje mora ponuditi, da dobi nagrado…

UČENJE TRIKCEV: Učenje zabavnih vaj s pomočjo klikerja, je za primerno pripravljenega psa vir neizmernega užitka in velik miselni napor.

Načinov za aktivno in zanimivo preživljanje prostega časa s psom je mnogo. Ponudite svojemu psu priložnost, da vam pokaže česa vse je sposoben 😉

prijetno s koristnim

Nemo med plensko igro
             Nemo med plensko igro

Včasih je veljalo, da pes potrebuje hišo z vrtom, veliko prostora za gibanje, dolge sprehode. Danes vemo, da je za psa najpomembnejše preživljanje časa z njegovim krdelom (t.j. družino), da je miselna zaposlitev bolj pomembna od gibanja, da je igra med vodnikom in psom temelj kvalitetnega odnosa.

Skozi igro, psa učimo pomembna pravila interakcije z ljudmi – mehkega ugriza, nadzora telesnega kontakta, itd. Med igro pes porabi veliko energije ter izpolnjuje svoj plenski nagon, zato je za psa veliko bolj nagrajujoča kot sprehod. Večina psov ne potrebuje veliko gibanja (največ 1 uro na dan), potrebujejo pa precej pozornosti in druženja z vodnikom.

PLENSKA IGRA

Plenska igra je vlečenje z igračo. Pomembno je, da igračo animiramo ter s tem vzbudimo plenski nagon pri psu. Igrača mora »bežati« pred psom, vendar dovolj počasi, da jo pes hitro ujame. Ko pes ujame igračo, mu pustimo, da nam jo potegne iz rok. Najprej se bo sam igral z igračo, počasi pa nam jo bo začel nositi nazaj in se želel igrati z nami.

igra kot sprostitev med treningom
     igra kot sprostitev med treningom

Pomembno je, da psa naučimo igračo izpustiti na povelje. Med igro, igračo zamenjamo za hrano. Ko pes poje, se igramo dalje. Igro zaključimo tako, da pustimo psu zmagati (odnese igračo), nato pa mu v zameno ponudimo hrano.
V kolikor nas pes med igro uščipne z zobom, takoj prekinemo igro ter ga začnemo ignorirati. Ko nam bo začel ponujati pozornost, se ponovno začnemo igrati. Ta proces ponovimo VSAKIČ, ko nas pes »ugrizne«. Na ta način, ga bomo najbolj zanesljivo naučili, da ugriz boli in da mora paziti kako uporablja svoje zobe.

umirjanje igre
                     umirjanje igre

Nekateri psi imajo izredno močan plenski nagon in med igro kar malo podivjajo – se zaganjajo, skačejo, lajajo… Pri takšnih štirinožcih je pomembno, da je igra kratka in z njo prekinemo preden se pes preveč razvname. Skozi zadrževanje igrače in ignoriranje neželjenega vedenja, psa zelo učinkovito naučimo, da je edini način, da dobi željeno (npr. igračo) mirno čakanje in ponujanje pozornosti. Navada, ki nam bo koristila pri vseh aktivnostih s psom.

IZBIRA IGRAČE

začetki razvijanja plenske igre
          začetki razvijanja plenske igre

Ključnega pomena za uspešno razvijanje plenske igre, je izbira primerne igrače za vašega psa. Psi z močnim ugrizom, potrebujejo trše, bolj kompaktne igrače, saj mehkejše zelo hitro uničijo. Psi z mehkim ugrizom, mladiči ter večina psov pri katerih se plenska igra šele razvija pa potrebuje mehko igračo. Posebno na začetku, je pomembno tudi, da igrača deluje čim bolj “živo”, zato so najbolj uporabne krpe, šali ali kaj podobnega.

Dobro razvita plenska igra, je lahko zabaven način druženja za psa in vodnika, krepi medsebojno vez, je odličen ventil za presežek energije, zanjo pa ne potrebujemo veliko prostora ali časa.

Ko bo v peklu snežilo…

Nekatere pes je težje šolati, kot druge. Takšni psi so pogosto nepozorni na vodnika, zelo jih zanima njihova okolica, silijo po svoje, vohljajo in so na splošno strašno neposlušni. Nimajo naravne želje po tem, da bi zadovoljili svojega vodnika. Po drugi strani pa so samostojni in znajo reševati probleme. Ko so motivirani, so sposobni premagati neverjetne ovire, da bi dosegli svoj cilj.

Znanstveno dokazano dejstvo je, da nobena pasma psov ni boljša v učenju kot kakšna druga pasma oz. mešanica pasem. NOBENA PASMA NI BOLJ INTELIGENTNA OD KAKŠNE DRUGE. (Genetics and the Social Behavior od the Dog. Scott & Fuller. 1965. University of Chicago Press, Chicago, ZDA)

nemo_poslušnost_1Pasme psov lahko delim v dve skupini…

Pasme vzrejene za delo s človekom: so pasme kot npr. border collie, labradorec, doberman, belgijski ovčar, ipd. Torej pasme pri katerih so rejci skozi skozi stoletja kultivirali željo po sodelovanju s človekom in sledenju ukazom.

Pasme vzrejene za samostojno delo: npr. terierji, goniči, doge, ipd. Vse pasme katerih izvorni namen je bil samostojno opravljanje neke naloge, brez usmerjanja oz. sodelovanja s človekom.

Tradicionalne metode šolanja so prilagojene psom, ki so navajeni sodelovati s človekom. To so metode z velikim poudarkom na “kazanju” in “ukazovanju”. Pri pasmah, ki so “genetsko programirane” za razmišljanje s svojo glavo in samostojno reševanje problemov, bodo imele te metode dela precej omejen učinek. Težava ni v psu, temveč v metodi.

Rešitev je sistem dela, kjer se psa motivira s tem, da mora sam reševati “probleme” in si s tem prislužiti nagrado.

 

Po metodi kinologinje Jane Killion, t. i. free shaping oz. prosto oblikovanje, je ključ do uspešnega dela, da psa naučimo ŽELJE po sodelovanju.

Zgolj 10% šolanja psa je učenje določenega vedenja, ostalih 90% pa je pripraviti psa do tega, da si želi sodelovati z nami. Pasme kot so doberman in border collie so večino časa pripravljene in sposobne za učenje, psi navajeni na samostojno razmišljanje pa redko. Osnovna naloga lastnika »samostojnega« psa je torej, da oblikuje mentalno stanje svojega psa. Ko psa bo pes željan učenja, ga lahko naučimo česarkoli.

Sistem free shapinga, skozi serijo miselnih iger, spremeni način razmišljanja samostojnih psov in jih s tem pripravi na učenje vedenj. Psu se predstavi »problem« ter pusti prostor in čas, da ga reši sam. Na ta način se izkorišča njegove naravne danosti za samostojno delo, obenem pa se pes navaja, da je delo z vodnikom lahko zabavno.

OSNOVNI KORAKI:nemo_poslušnost_2

  1. Kako se psi učijo?

Vsako vedenje ima svoje posledice.

  1. Kliker

Naš način komunikacije s psom.

  1. Pes ponuja

Cilj je psa pripraviti, da začne ponujati vedenja, brez da to od njega zahtevamo. To dosežemo skozi igre, ki spremenijo njegov način razmišljanja. Ta korak je ključnega pomena v procesu šolanja samostojnega psa.

  1. Oblikovanje (shaping)

S klikerjem in nagrado, psa sistematično učimo vedenja v majhnih korakih.

  1. Potrjevanje

Ugotovimo kaj psa najbolj motivira ter to kontroliramo. To aktivnost oz. nagrado mu omogočimo le v zameno za željeno vedenje. Skozi asociacijo, bomo strast do željene nagrade počasi prenesli na vedenje.

  1. Pozornost

Brez pozornosti, psa težko pripravimo na sodelovanje z nami. Ko izvedemo prve korake, bo naš pes imel solidno pozornost, vendar je pomembno, da to pozornost posplošimo na raznolika okolja, z različnimi motnjami.

  1. Igra

Igra je temelj dobrega odnosa vodnik-pes. Pes, ki uživa v igri z nami, bo kazal večje zanimanje za nas in naše početje. Igro lahko vedno uporabimo kot nagrado za željeno vedenje.

  1. Vedenja

Šele na tej točki, začnemo psa učiti različna vedenja, kot so sedi, prostor, pridi…

  1. Življenje v sožitju

Utrjevanje naučenega tekom vsakodnevnega življenja.

 

Povzeto po knjigi: When Pigs Fly!. Jane Killion. 2007. Dogwise Publishing, Washington, ZDA.

Učenje – 2. del

Klasično pogojevanje

… je učenje z asociacijo med dogodki. En dogodek napove drugega, žival se nauči odzvati na prvi dogodek, v pričakovanju drugega.

Pavlov2

Pavlov refleks – pes neposredno pred hranjenjem sliši ton. Hrana pri psu povzroči slinjenje. Ko se pes nauči povezovati med tonom in hrano, ton sam povzroči slinjenje pri psu. “Naučeno” slinjenjeje je refleksno, v pričakovanju hrane.

S klasičnim pogojevanjem lahko psa naučimo na ukaz izvajati vedenja, ki jih je težko izzvati, npr. kihanje, zehanje, renčanje, kopanje, ipd. Najbolj učinkovit način je, da najdemo stimulant, ki zanesljivo izzove vedenje in pred tega uvrstimo nevtralen stimulat, npr. besedno povelje. Z dovolj ponovitvami, bo pes vedenje izvedel zgolj na besedno povelje. Seveda se bo pes vedenja naučil hitreje, če ga za uspešne ponovitve tudi nagradimo.

Operantno pogojevanje

… je instrumentalno učenje. Žival se nauči, da ima njeno vedenje posledice.

ukaz –› odziv –› posledica

Zakon učinka – če je posledica prijetna, bo odziv postal bolj verjeten. Če je posledica neprijetna, bo odziv postal manj verjeten.

Operantno pogojevanje se od klasičnega zelo razlikuje, saj mora žival izvesti vedenje, da doseže stimulant. Razen ukaza, so vsi dogodki pod popolnim nadzorom psa.

Štiri možnosti

– pozitivna nagrada … predstavitev pozitivne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, pes dobi priboljšek

– negativna nagrada … odvzem negativne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, psa nehamo daviti z zatezno ovratnico

– pozitivna kazen … predstavitev negativne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, psa sunkovito potegnemo pokonci s povodcem

– negativna kazen … odvzem pozitivne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, pojemo priboljšek, ki je bil namenjen psu

Uporaba nagrade, pozitivne ali negativne, poveča verjetnost za ponovitev vedenja. Kazen, pozitivna ali negativna, pa zmanjša verjetnost za ponovitev vedenja.

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.

 


Učenje – 1. del

Kaj je učenje? Proces, ki vključuje neke vrste spremembo vedenja. Ta sprememba mora trajati dalj časa.  Učenje pomeni tudi, da je sprememba v vedenju pogojena s preteklo izkušnjo.

Vedeti-Narediti

oxiAli bo neko vedenje izvedeno, je odvisno od več dejavnikov: priložnosti, motivacije, fizičnih sposobnosti ter učenja. Zato, ker dejanje ni bilo izvedeno, še ne pomeni, da ni naučeno. Seveda je sprememba v vedenju edini dokaz, da je prišlo do učenja, vendar to ne izključuje možnosti, da je do učenja prišlo, tudi ob odsotnosti spremembe v vedenju. Zapomniti si moramo, da se ukvarjamo z vedenjem ter sklepamo učenje.

Motivacija…rhani_igra

… so sile, ki vplivajo na žival in s tem aktivirajo ter usmerjajo njeno vedenje. Teorija nagona – vsaka posamezna žival je genetsko “opremljena” z različno količino energije za različne nagone. Kaj to pomeni? Če ima vaš pes močan plenski nagon, mu bo plensko vedenje nudilo izrazit užitek in nagrado. Če je pri vašem psu posebno izrazit nagon po hranjenju, se bo izrazito posluževal vedenj za katera se je naučil, da pospešujejo pridobivanje hrane. ipd.

Ugotoviti kaj najbolj motivira vašega psa, je ključnega pomena za uspešno šolanje.

Večinoma, do učenja ne pride brez motivacije. Ko je vedenje naučeno, do njega morda ne pride, če žival ni motivirana za odziv. V vsaki situaciji šolanja, moramo upoštevati motivacijsko stanje živali ter možnosti za učenje. Poleg tega pa še, druge “rivalske” vire motivacije. Npr. Pri učenju odpoklica, smo psa nagrajevali s hrano. Tudi lačen pes morda ne bo uspešno izvedel vaje, če se mu ponudi priložnost, da lahko lovi mačko.

nemo_lestevŠtiri stopnje učenja

1. pridobivanje

2. ponavljanje 

3. posploševanje

4. obnavljanje

V prvi fazi, žival pridobiva novo znanje. Pes se uči kaj je od njega pričakovano, vodnik pa se osredotoča na točnost odziva. V fazi ponavljanja, žival tekoče izvaja novo pridobljeno znanje. Na tej točki, izboljšujemo hitrost odziva. V tretji fazi, se žival uči, da se pridobljeno znanje nanaša na različne okoliščine in situacije. Do posploševanja redko pride avtomatično, zato je pomembno, da vodnik tej fazi posveti posebno pozornost. V fazi obnavljanja, žival novo znanje vključi v repertoar vedenj. Vodnik mora skrbeti, da se novo znanje redno obnavlja in vzdržuje na sprejemljivem nivoju. Količina potrebnega obnavljanja se razlikuje od psa do psa. Nekateri psi potrebujejo zgolj občasno ponovitev vaje, drugi pa reden in sistematičen trening.

 

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.

šolska

V zadnjih letih med pasjeljubci močno narašča priljubljenost pasem tipa bull, mastiff, doga, ipd. Pasme postajajo bolj prepoznavne ter lažje dostopne. Mnogi si jih omislijo kot družinske ljubljenčke, spet drugim je všeč na koncu povodca voditi straho-spoštovanje vzbujajočega psa, nekateri pa so seveda pravi ljubitelji pasem.  Žal ljudje pogosto kupujejo z očmi in ne z glavo ter tako polnijo zavetišča ali iz svojih očarljivih in nadobudnih mladičkov ustvarijo negotove, nezaupljive pse.

Iz nestrpnosti in nerazumevanja, je družba te pasme poimenovala za nevarne… Podoba agresivnega, popadljivega psa bull pasme je zasidrana globoko v zavest laične javnosti.

Resnica je seveda popolnoma drugačna. Pasme, ki so bile vzrejene za boje, lov ali kot čuvaji so resnično bolj zahtevne za vzgojo in šolanje, kot konvencionalni pasji ljubljenčki. Vendar ob pravilnem ravnanju postanejo ljubeči, zvesti in priljudni štirinožni spremljevalci. Vse kar potrebujejo je veliko socializacije, nekaj preventive in doslednega lastnika.

nemo&abbyKer programi običajnih pasjih šol niso prilagojeni specifikam teh “zahtevnih” pasem, sem se odločila da začnem s svojimi programi, ki ne bodo toliko osredotočeni na vaje poslušnosti, temveč bolj na navajanje na nove okolja, socializacijo in še posebej na preventivno vzgojo pasjih mladičev.

Kakšna je preventivna vzgoja?

Razvijanje mehkega ugriza pri psu

Ugrizne lahko vsak pes. So pa različne pasme bolj ali manj nagnjene umiku ali obrambi. Razlikujejo se seveda tudi po moči ugriza. Zato je bistvenega pomena, da že mladiča naučimo kako boleč je za nas njegov ugriz, saj se s tem navadi pazljivo uporabljati svoj gobec.

Preventiva pred varovanjem sklede / prostora

Varovanje sklede s hrano je relativno pogost pojav pri psih. Toliko bolj pri pasmah, ki so karakterno zelo močne. Z minimalno vsakodnevnega truda, lahko poskrbimo, da si naš pes nikoli ne bo začel lastiti posode.

Navajanje na fizični kontakt

Postopno navajanje na rokovanje z različnimi deli psa (gobec, tace, rep, ipd.) nam bo močno olajšalo obiske pri veterinarju, striženje krempljev in druge podobne priložnosti.

Razvijanje odnosa vodnik-pes

Skozi igro in delo, krepimo odnos med psom in njegovim vodnikom oz. vodniki. Skupen trud in zabava izgrajujeta pristno in ljubeče razmerje z vašim štirinožnim spremljevalcem in s tem manjšata možnost, da bi vam “zrasel čez glavo”.

bandaMiritveni signali

Najpomembnejša “preventivna vzgoja lastnikov” pa je prepoznavanje miritvenih signalov. Kadar je psu neprijetno, stresno ali ga je strah kaže znake s katerimi poizkuša pomiriti okolico in sporočiti svojo stisko. V kolikor smo sposobni prepoznati te signale, lahko umirimo oz. razrešimo marsikatero situacijo, ki bi lahko izzvala agresijo, preden se razvije predaleč.

 

Vsi opisani vzgojni prijemi so seveda koristni za vse pasme psov, vendar bolj pomembni za zahtevne pasme. Pogosto je pri teh pasmah namreč nivo tolerance precej nižji kot pri drugih, manj zahtevnih.