Tag Archives: tečaji

a girl’s best friend…

Whoever said diamonds are a girl’s best friend, never owned a dog… 😉

DSCF4533

Moja ljubezen do psov sega v zgodnje otroštvo. Ko sem pri štirinajstih končno do bila svojega prvega pasjega prijatelja, zlatega prinašalca Klasa, je bilo najino obiskovanje pasje šole kratkega trajanja. Delo v skupini in suhoparne vaje poslušnosti, me pri štirinajstih niso motivirale k sodelovanju. “Šolanje” sva nadaljevala sama, s poudarkom na premagovanju ovir in podobnimi zabavnimi vajami.

Danes so otroci moji najljubši tečajniki. Včasih v šolo pride cela družina in se dela s psom učijo vsi člani. Vključevanje otrok v proces šolanja jih nauči pravilnega rokovanja s psom in lahko zbliža družino. Pogosto imajo otroci priložnost popravljati starše pri delu s psom, kar jih nudi še prav poseben užitek 🙂

VSAKDANJIK

 

 

 

Predšolski in osnovnošolski otroci lahko sodelujejo pri hranjenju psa, s čimer delujemo preventivno pred varovanjem hrane oz. posode. Psa lahko krtačijo in sodelujejo pri kopanju, s tem se bodo naučili nežnega in pozornega rokovanja. Lahko jih začnemo učiti tudi prepoznavanja osnov pasje govorice telesa. Skozi pravilno, umirjeno plensko igro in prinašanje žoge, otrok in pes gradita svoj odnos ter uživata v druženju.

POSLUŠNOST

DSCF4486

Tako za pse kot za otroke, so triki in premagovanje ovir bolj zabavni od klasične poslušnosti. Tovrstne vaje so aktivne, zabavne in nekaj s čimer se lahko “postaviš” tudi pred prijatelji. Ker pa to niso vaje z veliko uporabno vrednostjo za vsakdanje življenje, ni nič hudega, če otroci prepogosto ponavljajo povelja in je nagrajevanje malo nedosledno.

Pri otrocih mlajših od (cca.) 10 let, je priporočljivo, da psa vaje nauči eden od staršev in jih otroci le utrjujejo.

 

 

KDAJ JE OTROK PRIPRAVLJEN NA PSA?

Za konec, še najbolj pogosto postavljeno vprašanje, kdaj je otrok pripravljen na psa? V družinah se pogosto pojavi situacija, kjer si otroci močno želijo psa, na koncu pa skrb zanj pade na starše (oziroma na mamo).

DSCF4482

Vsekakor je nakup psa smiseln le, če si psa želi celotna družina oziroma če si starša psa kupita kot spremljevalca zase.                                         Ko k hiši pride mladiček, je navdušenje vedno veliko, vendar noviteta (pre)hitro zbledi. Pomembno je, da otroke v skrb in vzgojo vključujemo od prvega dne dalje. Na ta način otroci s psom razvijejo pristen odnos in jim ne predstavlja zgolj nove igrače. Prav tako jih s tem učimo odgovornosti in prevzemanja skrbi za drugo živo bitje.

 

Zelo lepa preizkušnja za otroka, ki si želi svojega psa je “sprehajanje povodca”. Otroku kupimo povodec in mu obljubimo, da bo dobil psa, če je en mesec sposoben trikrat na dan na sprehod “peljati” samo povodec. Otrok, ki vztraja cel mesec, bo skoraj gotovo predano skrbel za svojega štirinožnega prijatelja (v okviru svojih zmožnosti, seveda).

Advertisements

pesjanarji

S pasjimi šolami sem se začela ukvarjati, da bi ljudem pomagala razviti kvaliteten odnos z njihovimi psi. Odnos, ki temelji na zaupanju ter razumevanju in ne na enostranskem pričakovanju takojšnje ubogljivosti. Vzgajanje brez prisile, izkoriščanje življenjskih situacij za utrjevanje željenega vedenja, prilagajanje metod dela karakterju posameznega štirinožca, vodijo k srečnemu psu in zadovoljnemu vodniku.

nemolino
odnos med vodnikom in psom se krepi skozi delo

Rhani in Nemo sta me naučila, da pes svojega vodnika pozna do obisti. Vesta kdaj sem živčna, žalostna, vesela, vesta kdaj gremo delat in kdaj bosta ostala na kavču. Moja dejanja in razpoloženja so ves njun svet. Moje lastno razumevanje njunih želja in razpoloženj pa je učna izkušnja, ki traja še danes. Želja po preganjanju sosedove mačke, je vedno takoj in jasno očitna. Naveličanost pozornosti in »nežnosti« tujcev na sprehodu ali raznih predstavitvah pa je nekaj česar dolgo nisem znala razbrati iz njunega vedenja. Opazovanje govorice telesa svojega psa, je pomembno v vsaki nevsakdanji (ali vsakdanji) situaciji, saj mu na ta način lahko prihranimo marsikakšen mučen trenutek.

Moja psa sta moja družina. Inštruktorsko delo pa me je naučilo, da šolanje psov ni zgolj razvijanje odnosa med človekom in psom, temveč tudi prijateljstev med ljudmi, ki jim ljubezen in užitek do dela s psi služi kot stična točka. Samo drugi »pesjanarji« razumejo razočaranje, ko zaradi lastne treme pokvarimo nastop, ali žalost ob izgubi ljubljenega psa. Vezi, ki se spletejo med treningi in preizkušnjami, dodajo k lepoti dela ter tvorijo dolgotrajna prijateljstva.

Ko sem začela z reševalnim delom, je bila prva lekcija »reševanje ni hobi, je način življenja«. Če pogledam leta dela

delo in druženje v vseh pogojih
delo in druženje v vseh pogojih

in ljudi, ki delajo z mano, to brez dvoma drži kot pribito. Laičnemu opazovalcu (celo partnerjem in staršem) smo čudaška klapa. Delamo po dežju, snegu in burji, lezemo pod betonske sklade in skačemo po blatu. Na koncu pa premraženi in utrujeni ob kavi ugotovimo, »danes je bil dober trening«.

Vodenje pasjih šol nudi manj ekstremno, vendar nič manj nagrajujočo izkušnjo. Vsi pasji lastniki želijo poslušnega psa, med njimi pa se najdejo taki, ki jim je proces vzgajanja oz. šolanja ravno tolikšnja nagrada kot končni rezultat. Le-ti ponavadi nadaljujejo z delom s psom, tudi po zaključenem osnovnem šolanju, vključijo se v eno ali več kinoloških disciplin ter aktivno preživljajo čas s svojim štirinožcem. Skratka, postanejo pravi pesjanarji.

Po zaslugi svojih psov in kinološkega dela, srečujem ljudi iz zelo različnih okolij ter življenjskih slogov. Vendar je ljubezen do psov most, ki premosti generacijske, kulturne in druge razmake. Če svojemu štirinožcu date priložnost, vašega življenja ne bo obogatil zgolj s svojo ljubeznijo in pozornostjo, temveč tudi z množico novih izkušenj in ljudi, ki kih boste spoznali v njegovi družbi.