Tag Archives: šolanje

Učenje – 2. del

Klasično pogojevanje

… je učenje z asociacijo med dogodki. En dogodek napove drugega, žival se nauči odzvati na prvi dogodek, v pričakovanju drugega.

Pavlov2

Pavlov refleks – pes neposredno pred hranjenjem sliši ton. Hrana pri psu povzroči slinjenje. Ko se pes nauči povezovati med tonom in hrano, ton sam povzroči slinjenje pri psu. “Naučeno” slinjenjeje je refleksno, v pričakovanju hrane.

S klasičnim pogojevanjem lahko psa naučimo na ukaz izvajati vedenja, ki jih je težko izzvati, npr. kihanje, zehanje, renčanje, kopanje, ipd. Najbolj učinkovit način je, da najdemo stimulant, ki zanesljivo izzove vedenje in pred tega uvrstimo nevtralen stimulat, npr. besedno povelje. Z dovolj ponovitvami, bo pes vedenje izvedel zgolj na besedno povelje. Seveda se bo pes vedenja naučil hitreje, če ga za uspešne ponovitve tudi nagradimo.

Operantno pogojevanje

… je instrumentalno učenje. Žival se nauči, da ima njeno vedenje posledice.

ukaz –› odziv –› posledica

Zakon učinka – če je posledica prijetna, bo odziv postal bolj verjeten. Če je posledica neprijetna, bo odziv postal manj verjeten.

Operantno pogojevanje se od klasičnega zelo razlikuje, saj mora žival izvesti vedenje, da doseže stimulant. Razen ukaza, so vsi dogodki pod popolnim nadzorom psa.

Štiri možnosti

– pozitivna nagrada … predstavitev pozitivne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, pes dobi priboljšek

– negativna nagrada … odvzem negativne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, psa nehamo daviti z zatezno ovratnico

– pozitivna kazen … predstavitev negativne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, psa sunkovito potegnemo pokonci s povodcem

– negativna kazen … odvzem pozitivne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, pojemo priboljšek, ki je bil namenjen psu

Uporaba nagrade, pozitivne ali negativne, poveča verjetnost za ponovitev vedenja. Kazen, pozitivna ali negativna, pa zmanjša verjetnost za ponovitev vedenja.

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.

 


Advertisements

Učenje – 1. del

Kaj je učenje? Proces, ki vključuje neke vrste spremembo vedenja. Ta sprememba mora trajati dalj časa.  Učenje pomeni tudi, da je sprememba v vedenju pogojena s preteklo izkušnjo.

Vedeti-Narediti

oxiAli bo neko vedenje izvedeno, je odvisno od več dejavnikov: priložnosti, motivacije, fizičnih sposobnosti ter učenja. Zato, ker dejanje ni bilo izvedeno, še ne pomeni, da ni naučeno. Seveda je sprememba v vedenju edini dokaz, da je prišlo do učenja, vendar to ne izključuje možnosti, da je do učenja prišlo, tudi ob odsotnosti spremembe v vedenju. Zapomniti si moramo, da se ukvarjamo z vedenjem ter sklepamo učenje.

Motivacija…rhani_igra

… so sile, ki vplivajo na žival in s tem aktivirajo ter usmerjajo njeno vedenje. Teorija nagona – vsaka posamezna žival je genetsko “opremljena” z različno količino energije za različne nagone. Kaj to pomeni? Če ima vaš pes močan plenski nagon, mu bo plensko vedenje nudilo izrazit užitek in nagrado. Če je pri vašem psu posebno izrazit nagon po hranjenju, se bo izrazito posluževal vedenj za katera se je naučil, da pospešujejo pridobivanje hrane. ipd.

Ugotoviti kaj najbolj motivira vašega psa, je ključnega pomena za uspešno šolanje.

Večinoma, do učenja ne pride brez motivacije. Ko je vedenje naučeno, do njega morda ne pride, če žival ni motivirana za odziv. V vsaki situaciji šolanja, moramo upoštevati motivacijsko stanje živali ter možnosti za učenje. Poleg tega pa še, druge “rivalske” vire motivacije. Npr. Pri učenju odpoklica, smo psa nagrajevali s hrano. Tudi lačen pes morda ne bo uspešno izvedel vaje, če se mu ponudi priložnost, da lahko lovi mačko.

nemo_lestevŠtiri stopnje učenja

1. pridobivanje

2. ponavljanje 

3. posploševanje

4. obnavljanje

V prvi fazi, žival pridobiva novo znanje. Pes se uči kaj je od njega pričakovano, vodnik pa se osredotoča na točnost odziva. V fazi ponavljanja, žival tekoče izvaja novo pridobljeno znanje. Na tej točki, izboljšujemo hitrost odziva. V tretji fazi, se žival uči, da se pridobljeno znanje nanaša na različne okoliščine in situacije. Do posploševanja redko pride avtomatično, zato je pomembno, da vodnik tej fazi posveti posebno pozornost. V fazi obnavljanja, žival novo znanje vključi v repertoar vedenj. Vodnik mora skrbeti, da se novo znanje redno obnavlja in vzdržuje na sprejemljivem nivoju. Količina potrebnega obnavljanja se razlikuje od psa do psa. Nekateri psi potrebujejo zgolj občasno ponovitev vaje, drugi pa reden in sistematičen trening.

 

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.

šolska

V zadnjih letih med pasjeljubci močno narašča priljubljenost pasem tipa bull, mastiff, doga, ipd. Pasme postajajo bolj prepoznavne ter lažje dostopne. Mnogi si jih omislijo kot družinske ljubljenčke, spet drugim je všeč na koncu povodca voditi straho-spoštovanje vzbujajočega psa, nekateri pa so seveda pravi ljubitelji pasem.  Žal ljudje pogosto kupujejo z očmi in ne z glavo ter tako polnijo zavetišča ali iz svojih očarljivih in nadobudnih mladičkov ustvarijo negotove, nezaupljive pse.

Iz nestrpnosti in nerazumevanja, je družba te pasme poimenovala za nevarne… Podoba agresivnega, popadljivega psa bull pasme je zasidrana globoko v zavest laične javnosti.

Resnica je seveda popolnoma drugačna. Pasme, ki so bile vzrejene za boje, lov ali kot čuvaji so resnično bolj zahtevne za vzgojo in šolanje, kot konvencionalni pasji ljubljenčki. Vendar ob pravilnem ravnanju postanejo ljubeči, zvesti in priljudni štirinožni spremljevalci. Vse kar potrebujejo je veliko socializacije, nekaj preventive in doslednega lastnika.

nemo&abbyKer programi običajnih pasjih šol niso prilagojeni specifikam teh “zahtevnih” pasem, sem se odločila da začnem s svojimi programi, ki ne bodo toliko osredotočeni na vaje poslušnosti, temveč bolj na navajanje na nove okolja, socializacijo in še posebej na preventivno vzgojo pasjih mladičev.

Kakšna je preventivna vzgoja?

Razvijanje mehkega ugriza pri psu

Ugrizne lahko vsak pes. So pa različne pasme bolj ali manj nagnjene umiku ali obrambi. Razlikujejo se seveda tudi po moči ugriza. Zato je bistvenega pomena, da že mladiča naučimo kako boleč je za nas njegov ugriz, saj se s tem navadi pazljivo uporabljati svoj gobec.

Preventiva pred varovanjem sklede / prostora

Varovanje sklede s hrano je relativno pogost pojav pri psih. Toliko bolj pri pasmah, ki so karakterno zelo močne. Z minimalno vsakodnevnega truda, lahko poskrbimo, da si naš pes nikoli ne bo začel lastiti posode.

Navajanje na fizični kontakt

Postopno navajanje na rokovanje z različnimi deli psa (gobec, tace, rep, ipd.) nam bo močno olajšalo obiske pri veterinarju, striženje krempljev in druge podobne priložnosti.

Razvijanje odnosa vodnik-pes

Skozi igro in delo, krepimo odnos med psom in njegovim vodnikom oz. vodniki. Skupen trud in zabava izgrajujeta pristno in ljubeče razmerje z vašim štirinožnim spremljevalcem in s tem manjšata možnost, da bi vam “zrasel čez glavo”.

bandaMiritveni signali

Najpomembnejša “preventivna vzgoja lastnikov” pa je prepoznavanje miritvenih signalov. Kadar je psu neprijetno, stresno ali ga je strah kaže znake s katerimi poizkuša pomiriti okolico in sporočiti svojo stisko. V kolikor smo sposobni prepoznati te signale, lahko umirimo oz. razrešimo marsikatero situacijo, ki bi lahko izzvala agresijo, preden se razvije predaleč.

 

Vsi opisani vzgojni prijemi so seveda koristni za vse pasme psov, vendar bolj pomembni za zahtevne pasme. Pogosto je pri teh pasmah namreč nivo tolerance precej nižji kot pri drugih, manj zahtevnih.

 

inštruktor & reševalec

Za mano je drugi reševalski tabor, na katerem mi je bila zaupana naloga inštruktorice. Vodenje skupine je čast, odgovornost pa tudi delo v katerem neskončno uživam. Načrtovanje treningov, iskanje rešitev za posamezne probleme, predajanje znanj in izkušenj, vse to mi predstavlja velik izziv. Vsak napredek s strani mojih varovancev pa je sam po sebi nagrada. Na lanskoletnem taboru mi je bila prvič ponujena priložnost, da se preizkusim v inštruktorskem delu. V zadnjem letu pa sem pridno nabirala izkušnje in varovance, zato je bil letošnji tabor zame manj naporen in treningi (upam) bolje izpeljani.

Del skupine so predstavljali moji klubski varovanci, ki zvesto vztrajajo z mano, pridružila pa sta se nam tudi dva zagrebška kolega, s katerimi smo lani navezali še posebej prijateljske odnose. Mešana družba pomeni različne pristope in načine dela, zato je pomembno ohranjati odprto glavo in razmišljati široko. Vsak pes je drugačen posameznik (da o vodnikih ne govorimo), ki ga ne gre tlačiti v kalup, temveč se je potrebno prilagoditi njegovim potrebam. Naša druščina je bila pisana, od belgijskega ovčarja do aljaške malamutke, zato so bili tudi načini dela precej različni. Po dveh dneh treninga in treh različnih deloviščih pa je bil rezultat enoten – šest zadovoljnih vodnikov in ena izčrpana, ampak navdušena inštruktorica.

Hvala Vidi, Mariu, Tadeji, Jasminki, Petru in Matjažu za izkazano zaupanje ter potrpljenje ob moji občasni utrujeni živčnosti 🙂 in naši šefici Majdi za ves trud in delo, ki ga je vložila v organizacijo tabora.

 

 

 

moj prvi inštruktorski…

Pa je za mano, moj prvi tabor s postojnskim klubom, predvsem pa prvi na katerem sem vodila čisto svojo skupino…

Usklajevati in voditi delo šestih vodnikov in sedmih psov (pa še trenirati zraven) je bil vsekakor velik izziv, vendar dobrodošel in težko pričakovan. K sreči bi si težko želela boljšo ekipo. Vsi trije dnevi so bili polni pozitivne energije, dobro izvedenih iskanj, prijetnega druženja in smeha do solz. Imela sem priložnost (uspešno) reševati tuje probleme, podajati svoje znanje ter usklajevati zahtevnost iskanj s sposobnostmi psa. Učenje pa je dvostranski proces, kolikor sem dala, sem tudi prejela, vsaka izkušnja je neprecenljiva.

Na taboru samem, smo bili precej pisana druščina – gostov s hrvaških klubov UPPH in KOSSP je bilo več kot nas postonjčanov. Tako smo imeli priložnost spoznati en kup novih zanimih vodnikov in psov ter utrjevati medsoseske odnose, jaz pa tudi vaditi svojo pohabljeno hrvaščino 🙂 Taborili smo nekje nad Cerknico. Lokacija je bila zelo lepa, klima pa zelo mrzla, tako da je bilo martinčkanje na ruševinah ultra dobrodošlo. Še en superlativ tabora je bila hrana – boljše in bolj zlate kuharice od Slađane, ne bi mogli najti, treba pa je izpostaviti tudi Matjaževo podpeko.

Kar se tiče mojih mrcin, sta dobro prenesla intenzivnost in obsežnost dela. Vendar so bili trije delovni dnevi čez glavo dovolj, saj sta domov prišla čisto izmučena, danes pa se že cel dan prestavljata iz sonca v senco in nazaj.

Povrhu vsega, sem dobila tudi svoja prva varovanca, Matjaža in Dito. Ko ju gledam, se spomnim svojih začetkov, ko sva z Rhani začeli trenirati pri ERP KD Ljubljana – težko bi našli bolj zagnan in dela željan par. Danes je Rhani dama srednjih let, ki ne trati energije in na katero se lahko vedno zanesem. Jaz pa lahko vse česar me je naučila, prenašam na novega zagnanega vodinka, ki vpija informacije kot spužva in se nikoli ne utrudi kinoloških debat 🙂

Počasi bo dovolj sentimentalnosti. Za konec naj se zahvalim Majdi in delovni skupini B – Mario & Rio, Saša & Scar & Rufi, Mitja & Tobi, Rebeka & Dax, Matjaž & Dita, Tadeja & Kan – hvala za izkazano zaupanje.