Tag Archives: šolanje

dogo reševalec

12823149_10206921281725380_1850765915_oŠolanje reševalnega psa je dolgotrajen proces. Reševalno delo od psa zahteva poslušnost, vodljivost, zaupanje v vodnika, neodzivnost na nenadne in nepredvidljive zunanje dražljaje (bliski, poki, sirene, ipd.), kondicijsko pripravljenost, agilnost in visoko visoko motivacijo za iskanje.

Večina vodnikov se (načrtno ali pa tudi ne) odloča za pasme, ki so vodljive in visoko motivirane za delo. Najpogosteje se za reševalne pse usposablja border collieje, labradorce, zlate in gladkodlake prinašalce, ipd. Ne glede na predispozicije psa, šolanje do prvega izpita traja leto in pol do dve.

Jaz sem si za svojega drugega reševalnega psa zavestno izbrala argentinsko dogo. Psa, ki je neustrašen, pogumen, zvest in zaščitniški, neobčutljiv na bolečino, neverjetno agilen (za svojo velikost) in ima visoko razvit občutek za voh. Vse te občudovanja vredne lastnosti pridejo z roko v roki z dominanco, samostojnostjo in svojeglavostjo ter veliko čustveno občutljivostjo.

Ko sem Nemota pripeljala na prvi trening, je bila večina mojih klubskih kolegov mnenja, Nemo med plensko igroda delam veliko napako. Da bo pes prevelik in pretežak za reševalca. Da je pasemsko popolnoma neprimeren. Da ne bo delal. Skozi leta sem se v reševanju in družbi na splošno, stalno srečevala s predsodki, dvomi in “cinizmom”.

Bila sem pripravljena na zahtevnost karakterja, ki sem ga pripeljala v svojo družino, vseeno pa ne na vse prepreke, ki sva jih morala premagati na najini poti do reševalnega psa. Prvih nekaj let se je pojavljal problem za problemom, rešili smo eno težavo in že se je pojavila druga. Stalno sem morala prilagajati svoj način dela in razmišljanja. Prebrati celo polico knjig, poslušati mnogo ljudi in poizkusiti marsikatero metodo. Nemo me je naučil ogromno. Več kot bi me naučilo delo z desetimi drugimi, bolj vodljivimi psi. Brez njega in najine skupne poti, bi težko profesionalno delala s toliko različnimi psi, pasmami in problemi.

12722652_10206921281645378_193352310_oPred dvemi tedni, pri dobrih štirih letih starosti je moj Nemo uspešno opravil svoj četrti in zadnji mednarodni izpit za reševalnega psa. Najina pot še zdaleč ni zaključena, jeseni naju čaka Mission Readiness Test – najbolj zahtevna preizkušnja za reševalne pse in njihove vodnike. Vseeno pa sva uspešno zaključila dolgo in naporno poglavje in občutki sreče in ponosa so (tudi nekaj tednov po dogodku) neopisljivi.

Nemo El Rey de Las Pampas je (kolikor mi je znano) edini certificiran reševalni dogo argentino v Evropi. Kjer je volja, je tudi pot! 😀

 

 

Advertisements

promocijska

Zame je lepota šolanja psov v tem, da je vsak pes malo drugačna zgodba, ki te nauči nekaj novega. Da je navadna škatla lahko rekvizit za kopico novih trikov. Da karakterji psov, želje vodnikov in nenazadnje moja domišljija, vodijo v vedno nove dimenzije dela s psi in ideje za vaje.

Šole počasi rastejo. Šavsarji postajamo številčna pasja družina – veliki, mali, živahni in bolj lenobni. Vsi drugačni, vsi zanimivi.  Ne raste pa samo število tečajnikov, temveč tudi inštruktorjev 🙂 Pomladi se nam bo v postojnskih šolah pridružila moja prijateljica in reševalska kolegica Tadeja.  Za uvod v novo sezono tečajev in predstavitev nove inštruktorske “zasedbe”, sva si minulo soboto privoščile manjši promocijski photo shoot.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v spodnji galeriji… 😉

foto: Boštjan Gartnar / www.gartnar.si

 

SREČA NA VRVICI

sreča brez vrvice
sreča brez vrvice

Eden od glavnih ciljev Kinološkega društva Šavs je razvijanje kinološke kulture in ozaveščanje laične javnosti glede odgovornega pasjega lastništva. S tem namenom v decembru pripravljamo BREZPLAČNO predavanje, z naslovom SREČA NA VRVICI : pasji mladič – prej in potem. Predavanje bo prvič izvedeno 10. 12. ob 18h, v Notranjskem muzeju v Postojni.

Vsebina predavanja bo zajemala naslednje teme:

– izbira pasme in vzreditelja
– priprava doma in družine na prihod novega družinskega člana
– pes NI darilo!
– faze razvoja
– vzgoja – kako in kaj
– šolanje – obisk pasje šole vs. delo doma, kinološke discipline, ipd.
– veterinarska vprašanja
– posvojitev rešenčka oz. najdenčka (Zavod Pit, skupina Ustavimo pasje borbe)

 

delovne pasme

belgijski ovčar - tervuren
belgijski ovčar – tervuren

Mnogo bodočih pasjih lastnikov psa kupuje z očmi. Nekateri na osnovi najnovejšega hollywoodskega hita, s štirinožno filmsko zvezdo v ospredju. Marsikdo ni pripravljen na zahteve in potrebe pasme, ki jo pripelje v svoj dom.

Pasme tipa bull, molosoidi ipd. so pogosto zahtevne za šolanje, medtem ko so razni ovčarji, ptičarji in prinašalci hitro učljivi. Prav ta učljivost, ki izvira iz velike želje po delu, pa je dvorezen meč. Tovrstni psi imajo ogromno energije, ki jo je potrebno konstruktivno usmeriti. V nasprotnem primeru, ventil zanjo najdejo sami in njihova vedenja so večinoma neželena in destruktivna.

Delovna pasma je kategorija, ki v različnih državah zajema različne pasme. Povsod pa označuje hitro učljive in

border collie ... hiperaktivec
border collie … hiperaktivec

inteligentne*, aktivne, vodljive pasme. So dobri in zvesti spremljevalci, vendar neprimerni hišni ljubljenčki za povprečno družino. V večini primerov, v to skupino spadajo nemški ovčar, belgijski ovčar, doberman, rottweiler, veliki šnavcer, bokser, ipd.

Pri svojem delu, se pogosto srečujem s pasjimi lastniki, ki ne vedo kako bi ukrotili svojega nadobudnega in hiperaktivnega štirinožca. Marsikdo se je s psom udeležil osnovnega šolanja, kjer sta blestela. Dva, tri leta kasneje pa se pes zaganja na povodcu, neprestano laja za ograjo, razkopava grede in zgrize vse kar mu je v dosegu. Razlog je enostaven, psu je dolgčas.

Delovne pasme so bile vzrejane z enim razlogom, za delo. V sodobnem času, ko so psi v veliki meri hišni ljubljenčki, vsi nagoni, ki so jih skozi stoletja rejci skrbno gojili, naenkrat nimajo več smisla oz. namena. Prav zaradi tega, se v zadnjih letih različni kinološki športi razvijajo kot gobe po dežju. Agility, rally obedience, flyball, frizbi, schutzhund (oz. IPO), ipd. so aktivnosti v katerih se lahko pasji lastniki organizirano udejstvujejo s svojim psom ter s tem konstruktivno trošijo njihovo neizmerno energijo.

domači poligon za agility
domači poligon za agility

Seveda organizirani treningi niso edina možnost. Psa lahko zaposlimo tudi doma, skozi miselne igre oz. delo z nosom, na domačem agility poligonu, s “treningom” poslušnosti na sprehodu ali rednim učenjem novih trikov. Sky’s the limit 😉

V zadnjem času sem se srečala z dvema vzorčnima primeroma pripravljenega in nepripravljenega pasjega lastnika. Prvi primer sta border collie in njegov lastnik, ki živita nekoliko odmaknjeno, zato imata doma za hišo svoj lastni agility poligon. Drugi primer je belgijska ovčarka, ki jo (pri skoraj dveh letih starosti) učimo vajo prostor in prinašanja žoge. Verjetno je odveč zapisati, da svoji lastnici povzroča obilo sivih las.

 

Od treniranih delovnih psov lahko pri delu zahtevamo visoko stopnjo koncentracije in natančnosti.

Trening popolnega položaja pri prosti vodljivosti, pri mladem psu…

vpis v jesenske tečaje

Zbiramo prijave, za jesenske tečaje. Delo z novimi skupinami, začnemo v septembru.

Vljudno vabljeni!

MALA ŠOLA

NAJSTNIKI

OSNOVNA POSLUŠNOST

ZABAVNO DELO S PSOM

ODPRAVLJANJE VEDENJSKIH PROBLEMOV

POSTOJNA & LOGATEC

CELJE & ŽALEC
ŠAVS - plakat_Nemo

čudoviti svet vonjav

Kot mi, psi vidijo, slišijo, vohajo, okusijo in občutijo, vendar so njihova čutila razvita drugače kot naša.

Dotik je prvo čutilo, ki se razvije pri psu ter najbolj podobno človeškemu. Psi imajo pet kategorij receptorjev za čut – bolečina, premik in položaj telesa, temperatura, dotik, kemična stimulacija. Njihov vid je izvrsten za zaznavanje gibanja – tudi na daljavo in še posebno v mraku – slabo pa razločujejo negibne objekte. Psi slišijo zvoke višjih frekvenc kot ljudje. Zvoki, ki se nam zdijo glasni, pogosto oddajajo tone visokih frekvenc, ki lahko prestrašijo pse. Njihov čut za okus je precej manj razvit kot človeški. Poleg receptorjev za sladko, grenko, kislo in slano pa imajo razvite posebne receptorje za okus po mesu in maščobah.

Nos :)
Nos 🙂

Najbolj razvito čutilo pri psu je voh. Tako kot je nos je prevladujoč organ na pasji glavi, je center za voh prevladujoč v pasjih možganih. Za psa, voh oblikuje podobo sveta.

Psi vohajo v “stereo”. To pomeni, da ločeno procesirajo vonjave iz vsake nosnice, na ta način pa lahko določijo smer. Vonj zaznavajo tudi v veliko višji resoluciji, kot ljudje. Podobno kot pri digitalni fotografiji, kjer so pri sliki v nizki resoluciji podrobnosti zamegljene, pri sliki v visoki resoluciji pa ostre. Medtem, ko ljudje (večinoma) zaznavamo mešanice različnih vonjev, psi zaznajo vsak posamezen vonj. Tudi, če je en vonj prevladujoč, lahko psi še vedno ločijo druge manj izrazite vonjave.

Sposobnosti za voh se seveda razlikujejo glede na velikost, pasmo, dolžino nosu ter celo barvo kožuha (albino in psi z belo oz. svetlo dlako, lahko imajo močno oslabljene vohalne sposobnosti). Kljub temu pa je znanstveno dokazano dejstvo, da ima pes vsaj 44-krat boljši nos kot človek. Z rednim delom, se njihove sposobnosti diskriminacije vonjav razvijajo še dodatno, prav tako pa tudi njihove mentalne sposobnosti.

Neli išče igračo
Neli išče igračo

Ponuditi našemu štirinožcu možnost, da aktivno uporablja in razvija svoje naravne sposobnosti, je največje darilo, ki mu ga lahko poklonimo. Večina sodobnih psov dobi hrano od lastnikov, zato jim za preživetje ni potrebno uporabljati čutil ali nagonov. Mnogo aktivnosti, ki jih počnemo s svojimi psi (tek, pohodništvo, metanje žoge, agility, ipd.) vključuje hitrost, vzdržljivost, razburjenje, natančnost in kontrolo, le redke pa umirjenost in koncentracijo. Delo z nosom od psa zahteva mirnost in mentalno aktivnost ter stimulira širok spekter njegovih naravnih sposobnosti.

Če si želite psa naučiti poiskati najljubšo igračo, izgubljene ključe, skritega partnerja ali katero drugo od širokega spektra igric za delo z nosom, se nam pridružite na delavnicah za zabavno delo s psom.

Viri

William G. Syrotuck, Scent and the Scenting Dog. Barkleigh Productions, Inc., Mechanicsburg, Pennsylvania, 2013.

Viviane Theby, Smellorama! Nose games for dogs. Veloce Publishing Limited, Poundbury, Dorchester, 2010.

Anne Lill Kvam, The Canine Kingdom of Scent – Fun Activities Using your Dog’s Natural Instincts. Dogwise Publishing, Wenatchee, WA, 2012.