Tag Archives: socializacija

prvega ne pozabiš nikoli…

DSC_0293Ko razmišljate o svojem prvem psu, si predstavljate očarljivega, razposajenega, simpatičnega mladička, ki bo spal pri vaših nogah (ali v vašem naročju), capljal za vami po stanovanju ter vas zvesto spremljal na sprehodih.

Mnogi novopečeni pasji lastniki s presenečenjem ugotovijo, da njihov novi štirinožni otrok grize, laja, žveči in ni sobno čist. Kljub temu, da so to popolnoma normalna, naravna in potrebna pasja vedenja.

Preden v svoje življenje povabite novega življenjskega sopotnika, je pametno in pravično, da se informirate o pričakovanih vedenjih pasjega mladiča, o tem katera vedenja so nesprejemljiva ter kako jih lahko popravite oziroma odpravite. Psi nam želijo ustreči, vendar jim moramo pokazati kako nam lahko. Lastniki morajo svojega mladiča naučiti kam lahko gre na potrebo, kaj lahko žveči, sedeti ob srečanju s človekom, hoje na popuščenem povodcu, kdaj je čas za divjanje in kdaj za počitek, kako omejiti svoje (popolnoma normalno) grizenje in kako čim bolj uživati v družbi drugih psov ter ljudi.

HIŠNA ČISTOST

Od prvega dneva v novem domu, moramo izvajati dosledno navajanje na hišno čistost in navajanje na igrače za žvečenje. V prvem tednu se mladički namreč navadijo na vedenja, ki ji spremljajo naslednje tedne, mesece, včasih celo leta.

VSAKDANJIK

Mladiček se mora navaditi na živžav domačega življenja – zvok sesalca, kuhinjski hrup, kričanje na televiziji, jok otrok in prerekanje odraslih. V času, ko se njegov sluh in vid še razvijata, se bo pes lažje navadil zvoke, ki bi ga lahko kot starejšega prestrašili.

Na podoben način, se mora mladiček navaditi na zvoke, prizore in okolja v vsakdanjem življenju. Njegovih sprehodov ne smemo omejiti zgolj na okolico doma, peljati ga moramo v čim več različnih okolij in situacij ter poskrbeti, da jih ima priložnost raziskovati in da se v njih počuti varno.

SOCIALIZACIJA

kali-3Navajanje na kontakt z ljudmi in psi je ključnega pomena za uravnovešen razvoj

 

pasjega mladiča. Pri socializaciji na ljudi, moramo dati poseben poudarek tujcem, moškim in otrokom. Paziti moramo, da se naš mladiček pri vsakem stiku z novim posameznikom počuti sproščeno.

INHIBICIJA UGRIZA

Odrasel pes ima zobe in čeljusti, ki lahko povzročijo škodo ljudem, psom in drugim živalim, zato se morajo naučiti previdnosti. Mladiči začnejo razvijati občutek za moč svojega ugriza že v leglu med igro s svojimi bratci in sestricami ter jo kasneje nadaljujejo skozi igro z vrstniki. Naloga lastnika je, da, skozi igro in rokovanje, mladička nauči inhibicije ugriza pri ljudeh.

 

BG_šavs_IMG_3834 copyVsi sanjamo o popolnem pasjem prijatelju. O vdanem, poslušnem štirinožcu v stilu Lassie, Benjija ali Eddieja. Zavedati pa se moramo, da ni naloga psa ugotoviti kako nam ustreči, temveč ga moramo tega naučiti mi.

V tem članku so navedena le najpomembnejša poglavja vzgoje mladega psa. Povzeta po knjižici BEFORE You Get Your Puppy, dr. Ian-a Dunbar-ja, ki jo priporočam v branje vsem bodočim pasjim lastnikom.

 

 

Advertisements

človekov najboljši prijatelj

img_3927

“Psi se ne rodijo človeku prijazni. Psi se rodijo, da bi postali prijazni človeku. Vendar se to zgodi le, če kot mladički srečajo dovolj prijaznih ljudi.” (Bradshaw, 2011)

Proces udomačitve psov ni prilagodil na človeška okolja. Dal jim je zgolj sposobnosti, da se lahko prilagodijo. Da se naučijo funkcionirati v našem svetu, morajo biti postopno in počasi izpostavljani ljudem in človeškim okoljem. Ta proces se začne nekje v četrtem tednu njihovega življenja in traja več mesecev. Če je pomanjkljiv ali nepravilen, se bodo pri psu razvili strahovi in tesnobe, ki jih bo kasneje v življenju težko odpraviti.

PRILAGAJANJE SVETU V KATEREM ŽIVIJO…

Znanstvene študije so pokazale, da je t.i. “kritično obdobje” za začetek socializacije pasjih mladičev med tretjim in desetim oziroma enajstim tednom starosti. Prvi trije do štirje meseci pa so najpomembnejši za pridobivanje izkušenj o življenjskem okolju. Psi se namreč rodijo z ogromno kapaciteto za učenje o svetu, ki jih obdaja ter so se v tem času sposobni prilagoditi svoji situaciji.

Kot večina živali, je za pse avtomatski odziv na neznano, strah. Za razliko od večine drugih živali pa se lahko pri psu ta avtomatski odziv izniči, s pravo vrsto posledic. Torej nova (neznana) izkušnja mora bit predstavljena tako, da v psu ne vzbuja strahu. Mladički vzrejeni v kaotičnem in nepredvidljivem okolju, lahko zrastejo v anksiozne pse, saj se ne uspejo usvojiti pretirane množice informacij. Preveč novih dražljajev je torej enako škodljivo kot premalo. V kritičnem obdobju, se mladički učijo KOMU lahko zaupa.

img_4870

Psi se od večine živali razlikujejo tudi v tem, da lahko vzpostavijo razmerja z predstavniki
različnih živalskih vrst t.j. vsako vrsto s katero so se srečali v svojem socializacijskem obdobju. Psi se rodijo z zmožnostjo, da razvijejo več identitet, podrobnosti in konteksta le-teh pa se naučijo skozi izkušnje.

Od dvanajstega tedna starosti pa do nastopa pubertete (pri približno enem letu starosti), traja t.i. “mladoletno”  (juvenilno) obdobje. V tem času se oblikuje osebnost psa. Mladič se začne izogibati živalim, tipom ljudi, celo predmetom s katerimi se ni še nikoli srečal. Še vedno pa aktivno zbira informacije o svojih družabnikih in okolju v katerem živi.

Izkušnje, ki jih pasji mladič nabere v tem obdobju, ga zaznamujejo za celo življenje. Lahko bi rekli, da se v tem času pes nauči kakšen je svet, kako se z njim soočiti in katere strategije se najbolj obnesejo v nepričakovanih okoliščinah. Psi, ki ne zberejo potrebnega znanja in mehanizmov, lahko razvijejo ne-specifične strahove in so nagnjeni izogibanju ter agresiji do novih, tujih dražljajev.

PES IN NJEGOV ČLOVEK

fullsizerenderŠtudije so pokazale, da psi z ljudmi razvijejo močnejšo vez, kot z drugimi psi. Psi imajo
teritorij, na katerem se počutijo domače in varno, vendar lahko (podobno kot volkovi) brez stresa obiskujejo nove kraje, dokler so s svojim “krdelom”. Vendar je za pse ključni član krdela skoraj vedno človek.

 

 

Za mnogo psov je njihov lastnik stalnica skozi vse življenje. Nekateri pa bodo zaradi spremembe okoliščin večkrat prisiljeni spremeniti svoje primarne socialne vezi. Proces udomačitve je psom dal tudi sposobnost, da skozi celotno življenje tvorijo nove “družinske” vezi.

Psi, ki bivajo v družinah, tvorijo vezi z vsemi družinskimi člani, ki so zanje odprti. Zelo dobri so v ugotavljanju kateri družinski člani so jim najbolj naklonjeni. Torej, ko psi ustvarijo temeljno družinsko vez (z lastnikom oz. človekom, ki jim namenja največ časa in skrbi), niso nekritični s kom tvorijo nadaljnje odnose. Predvidoma za vodilo uporabljajo pretekle izkušnje z ljudmi.dscf4557

Psi se do nas (ljudi) obnašajo v skladu s pravili in vedenjskimi vzorci, ki izvirajo iz volkov in
krdelne dinamike. To so pravila družine. Vedenje naših psov jasno kaže, da njihov odnos do nas temelji na odnosu otrok-starši. Skratka, ko se v šali ali trenutku nežnosti poimenujemo za “mamo” svojega psa, nismo daleč od resnice 😉

 

Članek temelji na knjigi In Defence Of Dogs. John Bradshaw. 2011. Penguin Books, London, England.

 

 

vpis v jesenske tečaje

Zbiramo prijave, za jesenske tečaje. Delo z novimi skupinami, začnemo v septembru.

Vljudno vabljeni!

MALA ŠOLA

NAJSTNIKI

OSNOVNA POSLUŠNOST

ZABAVNO DELO S PSOM

ODPRAVLJANJE VEDENJSKIH PROBLEMOV

POSTOJNA & LOGATEC

CELJE & ŽALEC
ŠAVS - plakat_Nemo

z dojenčkom smo štirje

Zadnje čase se pogosto srečujem s predanimi “pasjimi mamami”, ki pričakujejo prvega otroka. Marsikdaj je negotovost, glede novega poglavja v življenju, še povečana zaradi dvomov kako bo dojenčka sprejel štirinožni družinski član.

Sprememba v družinski dinamiki, bo za psa sigurno predstavljala določen stres. Z nekaj preprostimi vajami in ukrepi, se lahko izognemo potencialnim težavam ter našemu štirinožcu (in sebi) čim bolj olajšamo prehod v štiričlansko družino.

PRIPRAVA PSA NA PRIHOD DOJENČKA

largeNAVAJANJE NA OTROŠKO OPREMO

Psom je v naravi, da so nezaupljivi do novih, neznanih reči. Pred prihodom dojenčka, začnemo psa navajati na otroško opremo – voziček, »lupinico«, sedež za v avto, ipd. Dovolimo mu, da opremo ovoha in ga v njeni okolici nagrajujemo s priboljški, da ustvarimo pozitivno asociacijo.

UTRJEVANJE ŽELJENIH VEDENJ

Z vajo v različnih situacijah in okoljih, utrdimo ukaze kot so »sedi«, »pusti«, »ne«, »prostor«, ipd. Po prihodu dojenčka, bo dobrodošlo, da se pes hitro in zagotovo odziva na potrebne ukaze.

RAZBIJANJE RUTINE

Če je pes navajen na ustaljeno rutino sprehodov in hranjenja, je priporočljivo, da to rutino razbijemo. S prihodom otroka, se bo družinska dinamika spremenila in držanje ustaljenih navad verjetno ne bo izvedljivo. Boljše je, da se pes predhodno navadi na to spremembo.

PREPOZNAVANJE MIRITVENIH SIGNALOV

Psi nam, skozi govorico telesa, neprestano sporočajo kako se počutijo. Prepoznavanje znakov stresa pri psu, lahko prepreči marsikatero neprijetno situacijo, saj lahko psa umaknemo v mirno okolje, preden pride do neželjene reakcije.

 

PRVE URE, DNEVI IN TEDNI PO PRIHODU DOJENČKA

VONJAVE

Ko je dojenček še v bolnišnici, naj nekdo domov prinese odejico ali brisačo z otrokovim vonjem ter pusti psu, da jo temeljito prevoha. Prepoznavanje vonja, bo zmanjšalo »šok«, ko dojenčka pripeljete domov.

SPOZNAVANJE

Ko dojenčka pripeljemo domov, naj oče nese dojenčka, da lahko mama nekaj trenutkov preživi s psom. Na ta način bo pes ponovno dobil pozitivno asociacijo na vonj po dojenčku. Nato lahko pes dobi priložnost, da za nekaj trenutkov povoha dojenčka samega. Eden od staršev pestuje otroka, drugi pa drži psa na povodcu. Psa ves čas veselo hvalimo.

Ko zaključimo s »spoznavanjem«, psa nagradimo z bikovko ali drugim žvečljivimbgProdDogKong-1300x900 priboljškom, da preusmerimo njegovo pozornost in ga zadovoljno zaposlimo.

Proces kratkega ovohavanja in slastne nagrade, v naslednjih dneh večkrat ponovimo.

GRAJENJE POZITIVNIH ASOCIACIJ

Pomembno je, da se s psom ne ukvarjamo zgolj, ko dojenček spi. Na ta način lahko pes dobi vtis, da je življenje lepše kadar otrok ni prisoten. Z uporabo žvečljivih priboljškov, Konga in drugih igrač, ki vsebujejo hrano, lahko psa pozitivno zaposlimo ob prisotnosti dojenčka. Tako ga varno vključimo v družinske aktivnosti, da se ne bo počutil zanemarjenega.

UPORABA NAUČENIH VEDENJ

Če smo psa navadili na ukaze kot so »sedi«, »pusti, »prostor«, bomo zlahka kontrolirali njegovo vedenje okoli dojenčka. Pes bo prez težav razumel kaj od njega želimo, sledil navodilom in bil nagrajen za svoje vedenje. Če pes razume kaj od njega pričakujemo, se lahko izogne »napačnemu« vednju, karanju in kazni. Na ta način, ga lahko vedno brez skrbi vključujemo v družinske aktivnosti.