Tag Archives: psi

HDR delavnica Ljubljana

DSCF2664Za nami je prva pripravljalna delavnica za tekmovanje Hard Dog Race. V soboto se je zbrala skupina desetih zagnanih, aktivnih pasjeljubcev, ki so pod vodstvom dveh inštruktoric spoznavali različne veščine in znanja, ki psu in vodniku koristijo na progi HDR.

 

DSCF2969

Program smo začeli s treningom premagovanja ovir. Nekatere so bile zelo podobne tistim na tekmah HDR, druge čisto drugačne, vse pa so pomagale krepiti zaupanje psa vodniku in razvijati njegovo agilnost ter pogum. Naslednja faza priprav so bili skupinski štarti. Da psov ne bi preveč obremenili, smo začeli s štarti v trojkah ter postopoma nadaljevali na petorice. Psi so bližino svojih “so-tekmovalcev” prenesli presenetljivo dobro, celo tisti z zgodovino reaktivnosti niso imeli težav. Delavnico smo nadaljevali z uvodom v canicross tek, zaključili pa s skupinskim pohodom na Orle.

 

Cilj programa je bil vodnikom pokazati približne situacije s katerimi se bodo srečali na tekmovanju HDR in preizkusiti kako se psi v teh situacijah znajdejo. Vodniki so na delavnici ustvarilo sproščeno, veselo in visoko motivirano vzdušje, psi pa pokazali zgledno delo in lepo socializirano vedenje.

DSCF3287Avgustovska delavnica, ki se bo dogajala v Bovcu, bo malo drugačna. Izkoristili bomo Sočo, lokalne pohodniške poti in vse ostalo kar nam ponuja pokrajina po kateri bo tekla dejanska trasa slovenske HDR Base. Mesta se hitro polnijo, zato vas vabimo, da pohitite s prijavo.

 

 

 

 

Advertisements

delovni nagoni

poslusnostsaga090Šolanje psov z izkoriščanjem lovskih nagonov, psa motivira, da dela do fizične izčrpanosti. Ker je pes nagrajevan pozitivno, z izpolnjevanjem njegovih nagonov, mu z rednim treningom delo samo po sebi postane nagrada.

Brez agresije – Včasih je veljalo mnenje, da plenska igra, preko katere stimuliramo lovske nagone, pri psih povzroča agresivno vedenje. Danes vemo, da to ne drži. Lov kot način za pridobivanje hrane, ni proces, ki ga motivira agresija.

Sklop lovskih nagonov

  • lovski nagon
  • plenski nagon
  • sledni nagon
  • nagon po iskanju
  • prinašalni nagon
  • nagon po igri
  • krdelni nagon
  • nagoni po gibanju in zaposlitvi

Pripisati neko instinktivno dejanje posameznemu nagonu, lahko predstavlja problem, saj pogosto to dejanje ustreza več nagonom. Zato govorimo o sklopu ali kompleksu nagonov. Pes ima mnogo nagonov, ki skupaj z njegovimi čutili in temperamentom, tvorijo njegov “pasji” karakater. Po teoriji profesorja Konrada Lorenza, vsi nagoni služijo enemu od štirih velikih sklopov: parjenje/razmnoževanje, pridobivanje hrane, pobeg in agresija.

K.JESENKO - disaster - 3

Plenski nagon – se je izvorno razvil iz potrebe po ulovu in pokončanju plena. Pri sodobnih psih lahko ta nagon zadovoljimo s plensko igro. Ker se mladih psov ne uči več gonjenja divjadi, mladiče učimo lovljenja igrače. Psa z močno razvitim plenskim nagonom zlahka motiviramo h delu (poslušnosti, iskanju, idr.), če mu za nagrado nudimo plensko igro.

 

Sledni nagon – se izraža v želji psa, da najde in sledi sledem divjadi, kar lahko preusmerimo v sledenje človeku. Pes sledi vonju, ki ostaja na tleh. Psu z močnim slednim nagonom je delo z nosom samo po sebi nagrada.

Nagon po iskanju – je interes psa, da locira plen, ne samo z vohom, temveč tudi z vidom in sluhom. Pes sledi vonju, ki se giba po zraku. Nagon po iskanju lahko usmerimo v iskanje ljudi, pa tudi igrače ali hrane.

Prinašalni nagon – v divjini se izraža pod vplivom krdelnega nagona. Pes prinese del plena v brlog, kjer čaka mati z mladiči. Prinašalni nagon lahko preusmerimo v prinašanje žoge in ga zelo učinkovito izkoriščamo za trening poslušnosti, ipd.

Krdelni nagon – psi stremijo h začasnim in dolgotrajnim razmerjem. Večini hišnih ljubljenčkov, ljudje in človeška družba predstavljajo krdelo. Tudi v tovrstnem “družini” bo pes vse svoje nagone in instinkte usmeril v bivanje v skupini. Prinašanje in deljenje nadomestnega plena (igrače) vodniku je velik del dobre plenske igre.

poslusnostsaga254Nagoni po gibanju in zaposlitvi – intenzivnost teh nagonov je odvisna od temperamenta, zdravja, fizične moči, kondicijske in delovne pripravljenosti. Psi v divjini te nagone zadovoljijo z dnevnim bojem za obstanek (pridobivanjem hrane, “trenji” z drugimi člani krdela in izogibanjem naravnim sovražnikom). Ker imajo sodobni psi zadovoljene vse potrebe za preživetje, moramo njihovo nakopičeno energijo sprostiti skozi fizično gibanje in delo. Potreba po aktivnosti je večja pri mladih psih in določenih pasmah.

V preteklosti (ponekod pa še danes) se je pse šolalo z uporabo korekcij in prisile. Na ta način so psi delali brez OČITNE nagrade. Njihova nagrada je bila odsotnost bolečine. Z uporabo pozitivne motivacije (hrane ali igrače) psa naučimo, da je sodelovanje z vodnikom zabavno in prijetno. Vendar šolanje z izkoriščanjem lovskih nagonov psom dvigne motivacijo veliko bolj kot pa delo na hrano. Na ta način psi lažje ignorirajo motnje, težke delovne pogoje in utrujenost, postopoma jim delo samo po sebi postane nagrada.

Delno povzeto po knjigi R. Gerritsen, R. Haak; K9 Search and Rescue.

Ascomannis Umbra – fun obedience from Ascomannis Umbra on Vimeo.

pesjanarji

S pasjimi šolami sem se začela ukvarjati, da bi ljudem pomagala razviti kvaliteten odnos z njihovimi psi. Odnos, ki temelji na zaupanju ter razumevanju in ne na enostranskem pričakovanju takojšnje ubogljivosti. Vzgajanje brez prisile, izkoriščanje življenjskih situacij za utrjevanje željenega vedenja, prilagajanje metod dela karakterju posameznega štirinožca, vodijo k srečnemu psu in zadovoljnemu vodniku.

nemolino
odnos med vodnikom in psom se krepi skozi delo

Rhani in Nemo sta me naučila, da pes svojega vodnika pozna do obisti. Vesta kdaj sem živčna, žalostna, vesela, vesta kdaj gremo delat in kdaj bosta ostala na kavču. Moja dejanja in razpoloženja so ves njun svet. Moje lastno razumevanje njunih želja in razpoloženj pa je učna izkušnja, ki traja še danes. Želja po preganjanju sosedove mačke, je vedno takoj in jasno očitna. Naveličanost pozornosti in »nežnosti« tujcev na sprehodu ali raznih predstavitvah pa je nekaj česar dolgo nisem znala razbrati iz njunega vedenja. Opazovanje govorice telesa svojega psa, je pomembno v vsaki nevsakdanji (ali vsakdanji) situaciji, saj mu na ta način lahko prihranimo marsikakšen mučen trenutek.

Moja psa sta moja družina. Inštruktorsko delo pa me je naučilo, da šolanje psov ni zgolj razvijanje odnosa med človekom in psom, temveč tudi prijateljstev med ljudmi, ki jim ljubezen in užitek do dela s psi služi kot stična točka. Samo drugi »pesjanarji« razumejo razočaranje, ko zaradi lastne treme pokvarimo nastop, ali žalost ob izgubi ljubljenega psa. Vezi, ki se spletejo med treningi in preizkušnjami, dodajo k lepoti dela ter tvorijo dolgotrajna prijateljstva.

Ko sem začela z reševalnim delom, je bila prva lekcija »reševanje ni hobi, je način življenja«. Če pogledam leta dela

delo in druženje v vseh pogojih
delo in druženje v vseh pogojih

in ljudi, ki delajo z mano, to brez dvoma drži kot pribito. Laičnemu opazovalcu (celo partnerjem in staršem) smo čudaška klapa. Delamo po dežju, snegu in burji, lezemo pod betonske sklade in skačemo po blatu. Na koncu pa premraženi in utrujeni ob kavi ugotovimo, »danes je bil dober trening«.

Vodenje pasjih šol nudi manj ekstremno, vendar nič manj nagrajujočo izkušnjo. Vsi pasji lastniki želijo poslušnega psa, med njimi pa se najdejo taki, ki jim je proces vzgajanja oz. šolanja ravno tolikšnja nagrada kot končni rezultat. Le-ti ponavadi nadaljujejo z delom s psom, tudi po zaključenem osnovnem šolanju, vključijo se v eno ali več kinoloških disciplin ter aktivno preživljajo čas s svojim štirinožcem. Skratka, postanejo pravi pesjanarji.

Po zaslugi svojih psov in kinološkega dela, srečujem ljudi iz zelo različnih okolij ter življenjskih slogov. Vendar je ljubezen do psov most, ki premosti generacijske, kulturne in druge razmake. Če svojemu štirinožcu date priložnost, vašega življenja ne bo obogatil zgolj s svojo ljubeznijo in pozornostjo, temveč tudi z množico novih izkušenj in ljudi, ki kih boste spoznali v njegovi družbi.