Tag Archives: pes

delovni nagoni

poslusnostsaga090Šolanje psov z izkoriščanjem lovskih nagonov, psa motivira, da dela do fizične izčrpanosti. Ker je pes nagrajevan pozitivno, z izpolnjevanjem njegovih nagonov, mu z rednim treningom delo samo po sebi postane nagrada.

Brez agresije – Včasih je veljalo mnenje, da plenska igra, preko katere stimuliramo lovske nagone, pri psih povzroča agresivno vedenje. Danes vemo, da to ne drži. Lov kot način za pridobivanje hrane, ni proces, ki ga motivira agresija.

Sklop lovskih nagonov

  • lovski nagon
  • plenski nagon
  • sledni nagon
  • nagon po iskanju
  • prinašalni nagon
  • nagon po igri
  • krdelni nagon
  • nagoni po gibanju in zaposlitvi

Pripisati neko instinktivno dejanje posameznemu nagonu, lahko predstavlja problem, saj pogosto to dejanje ustreza več nagonom. Zato govorimo o sklopu ali kompleksu nagonov. Pes ima mnogo nagonov, ki skupaj z njegovimi čutili in temperamentom, tvorijo njegov “pasji” karakater. Po teoriji profesorja Konrada Lorenza, vsi nagoni služijo enemu od štirih velikih sklopov: parjenje/razmnoževanje, pridobivanje hrane, pobeg in agresija.

K.JESENKO - disaster - 3

Plenski nagon – se je izvorno razvil iz potrebe po ulovu in pokončanju plena. Pri sodobnih psih lahko ta nagon zadovoljimo s plensko igro. Ker se mladih psov ne uči več gonjenja divjadi, mladiče učimo lovljenja igrače. Psa z močno razvitim plenskim nagonom zlahka motiviramo h delu (poslušnosti, iskanju, idr.), če mu za nagrado nudimo plensko igro.

 

Sledni nagon – se izraža v želji psa, da najde in sledi sledem divjadi, kar lahko preusmerimo v sledenje človeku. Pes sledi vonju, ki ostaja na tleh. Psu z močnim slednim nagonom je delo z nosom samo po sebi nagrada.

Nagon po iskanju – je interes psa, da locira plen, ne samo z vohom, temveč tudi z vidom in sluhom. Pes sledi vonju, ki se giba po zraku. Nagon po iskanju lahko usmerimo v iskanje ljudi, pa tudi igrače ali hrane.

Prinašalni nagon – v divjini se izraža pod vplivom krdelnega nagona. Pes prinese del plena v brlog, kjer čaka mati z mladiči. Prinašalni nagon lahko preusmerimo v prinašanje žoge in ga zelo učinkovito izkoriščamo za trening poslušnosti, ipd.

Krdelni nagon – psi stremijo h začasnim in dolgotrajnim razmerjem. Večini hišnih ljubljenčkov, ljudje in človeška družba predstavljajo krdelo. Tudi v tovrstnem “družini” bo pes vse svoje nagone in instinkte usmeril v bivanje v skupini. Prinašanje in deljenje nadomestnega plena (igrače) vodniku je velik del dobre plenske igre.

poslusnostsaga254Nagoni po gibanju in zaposlitvi – intenzivnost teh nagonov je odvisna od temperamenta, zdravja, fizične moči, kondicijske in delovne pripravljenosti. Psi v divjini te nagone zadovoljijo z dnevnim bojem za obstanek (pridobivanjem hrane, “trenji” z drugimi člani krdela in izogibanjem naravnim sovražnikom). Ker imajo sodobni psi zadovoljene vse potrebe za preživetje, moramo njihovo nakopičeno energijo sprostiti skozi fizično gibanje in delo. Potreba po aktivnosti je večja pri mladih psih in določenih pasmah.

V preteklosti (ponekod pa še danes) se je pse šolalo z uporabo korekcij in prisile. Na ta način so psi delali brez OČITNE nagrade. Njihova nagrada je bila odsotnost bolečine. Z uporabo pozitivne motivacije (hrane ali igrače) psa naučimo, da je sodelovanje z vodnikom zabavno in prijetno. Vendar šolanje z izkoriščanjem lovskih nagonov psom dvigne motivacijo veliko bolj kot pa delo na hrano. Na ta način psi lažje ignorirajo motnje, težke delovne pogoje in utrujenost, postopoma jim delo samo po sebi postane nagrada.

Delno povzeto po knjigi R. Gerritsen, R. Haak; K9 Search and Rescue.

Ascomannis Umbra – fun obedience from Ascomannis Umbra on Vimeo.

s poslanstvom…

DSCF1780Slovenska kinološka reševalska srenja je razdeljena na več društev in dve zvezi. Ne glede na to kam pripadamo pa je naše poslanstvo enotno … pomagati. Tabori in usposabljanja so priložnost, da se zberemo reševalci iz različnih klubov, zvez, držav ter izmenjamo znanja in izkušnje, obenem pa sklepamo nova poznanstva in vezi. S tem namenom smo člani Kinološke enote za reševanje, ki deluje v sklopu Šavs-a drugo leto zapored organizirali Ruševinski tabor za vodnike reševalnih psov.

Tabor je potekal minuli vikend od petka do nedelje, zbralo se je 30 vodnikov iz Slovenije in Hrvaške. Trenirali smo na štirih ruševinskih deloviščih v Postojni in okolici. Za izkušene pse (in njihove vodnike) smo v soboto zvečer organizirali tudi nočno iskanje, ki je potekalo pod osvetljavo in v spremstvu siren gasilskih vozil. Udeleženci pa so se lahko preizkusili tudi v spustu po vrvi z gasilskega stolpa.

Usposabljanje reševalnega psa za iskanje v ruševinah je zahteven in dolgotrajen proces. DSCF1655Ker je lokacij oz. delovišč kjer lahko treniramo v Sloveniji relativno malo, je medsebojno sodelovanje toliko bolj pomembno. Naša Enota ima na tem področju srečo, saj imamo v okolici kar nekaj možnosti za treninge. Sreča pa seveda ni edini faktor, pomembno je tudi razvijanje vezi z lokalno skupnostjo ter drugimi pripadniki sil za zaščito in reševanje.

Za uspešno in kvalitetno izvedbo Ruševinskega tabora 2017 se moramo zahvaliti Kolektor Cestnemu podjetju Nova Gorica ter njihovim zaposlenim za dostop do treh delovišč in pomoč pri izgradnji skrivališč, Lovski družini Senožeče za uporabo

DSCF2593njihovega lovskega doma, g. Andreju Šventu za idilično lokacijo na kateri smo kopali pse, PGD Studenec in PGD Razdrto za osvetlitev nočnega iskanja, PGD Postojna za uporabo gasilskega stolpa in Občini Postojna za finančno in drugo podporo.

 

 

Iskrena hvala vsem podpornikom za pomoč in udeležencem za izkazano zaupanje!

 

jekleni par na kvadrat

DSC_4145Minulo soboto je v kraju Piliscsév na Madžarskem potekal Hard Dog Race. Tekmovanje je namenjeno preizkušnji fizične in psihične pripravljenosti psa ter njegovega vodnika, predvsem pa je preizkušnja njunega razmerja. Šest kilometrov dolga trasa teka poteka po progi za motokros. Na njej se udeleženci spopadejo s šestnajstimi ovirami, strmimi vzponi in spusti ter poletnim soncem.

Letos je bilo na dan tekme žgočih 27 stopinj. Kljub ekstremnim temperaturam, se je na preizkušnji zbralo 685 tekačev in mnogo gledalcev. Start je potekal ob osmih zjutraj do šestih zvečer, na petnajst minut, po štirje tekmovalci naenkrat. Najhitrejši so s progo opravili v dobrih tridesetih minutah, najpočasnejši v slabih dveh urah, nekaj pa je bilo dovolj pogumnih, da so progi priznali premoč in predčasno zaključili. Med (človeškimi) udeležencu tekme je bilo kar dvakrat več žensk kot moških. Med štirinožnimi tekmovalci pa so bile zastopane skoraj vse pasme in velikosti, od najmanjše čivave do mastifa in nemške doge. Najbolj prisotna pa je bila brez dvoma madžarska nacionalna pasma, vižla.

Od šavsarjev in vodnikov reševalnih psov KER, sva se preizkušnje udeležili Sanja s KenzoDSC_4129 in jaz s Sago. V konkurenci 438 žensk, sva dosegli zelo lepi uvrstitvi Sanja 32., jaz pa 20. mesto. Tokrat sva se tekme udeležili prvič, vendar se jeseni vračava, takrat na dvanajst kilometrov dolgo progo s štiriindvajset ovirami.

Ne glede na končno uvrstitev, je izkušnja premagovanja proge neprecenljiva. Preizkusi povezanost s psom, pokaže ti do kje ti je pripravljen slediti (v primeru Sage in mene, do prve vodne jame 😉 ), koliko sta kondicijsko pripravljena, vztrajna in predana drug drugemu. Za reševalnega psa večina ovir ni bila zahtevnih, vendar se v petinštiridesetih minutah napori seštevajo, zato pes potrebuje tako odločno vodstvo, kot veselo vzpodbudo.

 

 

pomladanski vpisi

BG_šavs_IMG_3517 copyZ daljšimi dnevi in toplejšim vremenom, prihajajo pomladanska legla in začetki novih prijateljstev.

Vabimo vas, da se nam v marcu pridružite v programih male šole ali najstniki, kjer začnemo z delom individualno, nadaljujemo pa v majhnih skupinah. Skupaj se učimo zabavnih trikov in dela z nosom, premagujemo ovire ter se navajamo na nova okolja in situacije.

Program osnovne poslušnosti je namenjen starejšim psom, ki so morda že obiskovali pasjo

BG_šavs_IMG_3680 copy
Enter a caption

šolo, vendar potrebujejo osvežitveni tečaj ali za bolj ambiciozne pasje lastnike, ki od svojega psa pričakujejo višjo stopnjo ubogljivosti.

V kolikor se pri svojem štirinožcu spopadate s strahom, agresijo ali drugimi vedenjskimi problemi, vam nudimo program prevzgoje, ki se večinoma izvaja na terenu in temelji na pozitivnem pogojevanju.

Programi potekajo v Ljubljani in Postojni. Vabljeni!

super pes

fullsizerender-1Kot ljudje, imajo tudi psi različne potrebe po gibanju. V optimalnem partnerskem odnosu vodnik-pes, si človek izbere pasmo oz. psa, ki ustreza njegovemu karakterju in (med drugim) “energijskemu nivoju”. Marsikateri rekreativni športnik se odloči za štirinožnega spremljevalca pri svojih podvigih. Nekatere pritegne udejstvovanje v kinoloških športih, kot so agillity, flyball, frizbi, ipd. Spet drugi združijo oba interesa v eno, v obliki canicross-a ali bikejoring-a. Ne glede na obliko aktivnosti ali disciplino, ki se je lotevamo, se moramo zavedati, da se ob povečanih telesnih obremenitvah, fiziološke potrebe psa spremenijo. Če nase gledamo kot na športnika, je prav, da z istimi očmi gledamo tudi na svojega psa.

Doberman je delovna pasma, zaljubljena v gibanje in sodelovanje s svojim človekom. Zame je doberman popoln sopotnik, tako za moje športno kot kinološko udejstvovanje. Pred kratkim se je našemu krdelu pridružila mlada dobermanka Saga. Kot vse moje pse, jo čaka poslanstvo reševalnega psa. Poleg priprav na reševalno dela pa Saga za polno zaposlitev potrebuje tudi veliko VELIKO gibanja. Fizične priprave tedensko vključujejo planinske izlete, canicross tek in treninge z rekviziti. Kot vsi športniki, tudi Saga potrebuje ustrezno prehrano, nego in pripravo.

 

PRIPRAVA

Telo pasjega športnika mora biti utrjeno, da lahko deluje in uspeva v izbranem športu ali fullsizerender-5aktivnosti. Vsi psi potrebujejo gibanje, vendar psi, ki redno delajo ali tekmujejo potrebujejo širši, sistematičen program treninga, da lahko ohranjajo vrhunsko fizično pripravljenost. Program ne vključuje le kondicijskih priprav, temveč tudi ogrevanje, ohlajanje, raztezne vaje in vaje za moč trupa. Celostni program vadbe je najboljša preventiva proti poškodbam. Preden pa začnemo s kakršnokoli povečano aktivnostjo in obremenitvami, je prav, da veterinar opravi popoln zdravstveni pregled psa.

PREHRANA

img_8168Aktivni psi potrebujejo visoko kalorično hrano, pomembno pa je tudi, da zadosten delež kalorij izvira iz beljakovin. Med in po daljših ali  večjih obremenitvah, moji psi poleg kvalitetne briketirane hrane dobivajo tudi obroke sveže hrane, npr. skuto in surova jajca, sladek krompir s sardelami ter druge “super hrane” za pse.

V zadnjem času sem začela uporabljati tudi prehranske dodatke za pred in po aktivnosti. Njihov namen je povečati dovod kisika in energije v mišice med vadbo ter pospešiti regeneracijo po vadbi.

NEGA

Okolje v katerem treniramo psa je za preventivo pred poškodbami skoraj tako pomembno dsc_3769kot vadba sama. Asfaltna ali betonska podlaga poveča obremenitve na sklepe in kosti, poleg tega pa lahko povzroča praske in odrgnine na blazinicah. Podobne so lahko posledice visokogorskih tur ali gorskega kolesarstva (s psom).

Redni pregledi in nega blazinic ter striženje krempljev so ključnega pomena. Sicer počena koža na blazinici ali zlomljen krempelj ni huda poškodba, vendar lahko za krajši čas prekine treninge in psu povzroča nepotrebne bolečine.

Pozorni moramo biti tudi na vremenske pogoje. Treningi v veliki vročini ali mrazu niso priporočljivi. Če pa so nujni ali neizogibni, moramo poskrbeti za ustrezno ohlajanje oz. oblačila za psa in zadostno hidracijo. Poleti obstaja tudi možnost sončnih opeklin, pozimi pa poškodb blazinic zaradi soli in ledu ter (v ustreznih pogojih) snežne slepote.

 

fullsizerender-4

Program treninga za pasjega športnika je sestavljen iz štirih delov: prehrane, treninga za moč, kondicijskega treninga in situacijskega treninga. Na vsakem področju je pomembno, da začnemo počasi in postopno ter v intervalih večamo obremenitve. Psa ne smemo siliti preko njegovih fizičnih sposobnosti.

Strukturirana fizična vadba izboljša rezultate dela na izbranem področju, zmanjša možnost kratkoročnih in dolgoročnih poškodb ter pozitivno vpliva na splošno zdravje psa.

človekov najboljši prijatelj

img_3927

“Psi se ne rodijo človeku prijazni. Psi se rodijo, da bi postali prijazni človeku. Vendar se to zgodi le, če kot mladički srečajo dovolj prijaznih ljudi.” (Bradshaw, 2011)

Proces udomačitve psov ni prilagodil na človeška okolja. Dal jim je zgolj sposobnosti, da se lahko prilagodijo. Da se naučijo funkcionirati v našem svetu, morajo biti postopno in počasi izpostavljani ljudem in človeškim okoljem. Ta proces se začne nekje v četrtem tednu njihovega življenja in traja več mesecev. Če je pomanjkljiv ali nepravilen, se bodo pri psu razvili strahovi in tesnobe, ki jih bo kasneje v življenju težko odpraviti.

PRILAGAJANJE SVETU V KATEREM ŽIVIJO…

Znanstvene študije so pokazale, da je t.i. “kritično obdobje” za začetek socializacije pasjih mladičev med tretjim in desetim oziroma enajstim tednom starosti. Prvi trije do štirje meseci pa so najpomembnejši za pridobivanje izkušenj o življenjskem okolju. Psi se namreč rodijo z ogromno kapaciteto za učenje o svetu, ki jih obdaja ter so se v tem času sposobni prilagoditi svoji situaciji.

Kot večina živali, je za pse avtomatski odziv na neznano, strah. Za razliko od večine drugih živali pa se lahko pri psu ta avtomatski odziv izniči, s pravo vrsto posledic. Torej nova (neznana) izkušnja mora bit predstavljena tako, da v psu ne vzbuja strahu. Mladički vzrejeni v kaotičnem in nepredvidljivem okolju, lahko zrastejo v anksiozne pse, saj se ne uspejo usvojiti pretirane množice informacij. Preveč novih dražljajev je torej enako škodljivo kot premalo. V kritičnem obdobju, se mladički učijo KOMU lahko zaupa.

img_4870

Psi se od večine živali razlikujejo tudi v tem, da lahko vzpostavijo razmerja z predstavniki
različnih živalskih vrst t.j. vsako vrsto s katero so se srečali v svojem socializacijskem obdobju. Psi se rodijo z zmožnostjo, da razvijejo več identitet, podrobnosti in konteksta le-teh pa se naučijo skozi izkušnje.

Od dvanajstega tedna starosti pa do nastopa pubertete (pri približno enem letu starosti), traja t.i. “mladoletno”  (juvenilno) obdobje. V tem času se oblikuje osebnost psa. Mladič se začne izogibati živalim, tipom ljudi, celo predmetom s katerimi se ni še nikoli srečal. Še vedno pa aktivno zbira informacije o svojih družabnikih in okolju v katerem živi.

Izkušnje, ki jih pasji mladič nabere v tem obdobju, ga zaznamujejo za celo življenje. Lahko bi rekli, da se v tem času pes nauči kakšen je svet, kako se z njim soočiti in katere strategije se najbolj obnesejo v nepričakovanih okoliščinah. Psi, ki ne zberejo potrebnega znanja in mehanizmov, lahko razvijejo ne-specifične strahove in so nagnjeni izogibanju ter agresiji do novih, tujih dražljajev.

PES IN NJEGOV ČLOVEK

fullsizerenderŠtudije so pokazale, da psi z ljudmi razvijejo močnejšo vez, kot z drugimi psi. Psi imajo
teritorij, na katerem se počutijo domače in varno, vendar lahko (podobno kot volkovi) brez stresa obiskujejo nove kraje, dokler so s svojim “krdelom”. Vendar je za pse ključni član krdela skoraj vedno človek.

 

 

Za mnogo psov je njihov lastnik stalnica skozi vse življenje. Nekateri pa bodo zaradi spremembe okoliščin večkrat prisiljeni spremeniti svoje primarne socialne vezi. Proces udomačitve je psom dal tudi sposobnost, da skozi celotno življenje tvorijo nove “družinske” vezi.

Psi, ki bivajo v družinah, tvorijo vezi z vsemi družinskimi člani, ki so zanje odprti. Zelo dobri so v ugotavljanju kateri družinski člani so jim najbolj naklonjeni. Torej, ko psi ustvarijo temeljno družinsko vez (z lastnikom oz. človekom, ki jim namenja največ časa in skrbi), niso nekritični s kom tvorijo nadaljnje odnose. Predvidoma za vodilo uporabljajo pretekle izkušnje z ljudmi.dscf4557

Psi se do nas (ljudi) obnašajo v skladu s pravili in vedenjskimi vzorci, ki izvirajo iz volkov in
krdelne dinamike. To so pravila družine. Vedenje naših psov jasno kaže, da njihov odnos do nas temelji na odnosu otrok-starši. Skratka, ko se v šali ali trenutku nežnosti poimenujemo za “mamo” svojega psa, nismo daleč od resnice 😉

 

Članek temelji na knjigi In Defence Of Dogs. John Bradshaw. 2011. Penguin Books, London, England.

 

 

dominanca? ne, hvala.

civava_stopniceKo sem začela s prvimi koraki v svet kinologije, so bila zlata pravila vzgoje psov: pes ne sme jesti pred lastnikom; pes ne sme skozi vrata pred lastnikom; pes ne sme na kavč ali posteljo; pes ne sme pred lastnikom po stopnicah ali z vrha stopnic gledati na lastnika; ipd. Cilj teh pravil naj bi bil psu preprečiti, da se rangira nad lastnika oz. da si lastnika podredi.

TEORIJA DOMINANCE

Teorija dominance temelji na domnevi, da sodobni psi v svoji biti še vedno ostajajo volkovi. Zaradi njihove “krdelne mentalitete” naj bi se pse dalo kontrolirati le tako, da vodnik prevzame vlogo vodje krdela. Najbolj zanesljiv način, da zagotovimo željeno stanje pa je z uporabo fizične kazni.

Sodobne raziskave so pokazale, da volčja družba temelji na družinskih vezeh in sodelovanju in ne na stalnem dokazovanju dominance. Kljub temu pa sta šolanje in vzgoja na osnovi teorije dominance še vedno razširjenja in zagovarjana s strani mnogih kinologov.

Tovrstni vzgojni prijemi vključujejo obračanje psa na hrbet, s čimer naj bi si ga podredili, kot si alfa volk podreja člane krdela. Kaznovanje mladičev pa s stresanjem, kar naj bi počela psica z mladiči v leglu.

Kljub temu, da uporaba kazni kratkoročno morda odpravi neželjena vedenja, lahko dolgoročno pri psu povzroči depresijo in zadržanost. Ob pretirano pogosti ali intenzivni uporabi pa lahko pes razvije strah pred lastniki in jih ugrizne v samoobrambi. 

UČENJE NA OSNOVI NAGRADE

Kinologi, ki zagovarjajo vzgojo na osnovi nagrajevanja, zavračajo idejo, da psi izkazujejo BG_šavs_IMG_3517 copynezaželjeno vedenje zato, ker si želijo podrediti lastnika. Veliko bolj preprosta (in znanstveno dokazana) je razlaga, da se pri živalih pojavljajo vedenja, ki so bila v preteklosti mnogokrat nagrajena.

Zavedati se moramo, da se psi učijo ves čas, ne le med “uradnim” časom za trening. Lastniki pogosto pri psih utrjujejo določeno vedenje, brez da bi se tega zavedali. Psi se učijo še posebno hitro v času odraščanja. Sposobni so prilagajati t.i. instiktivne reakcije in usvojiti željena vedenja.

Ker je psom stik s človekom zelo pomemben in jih ločitev od njihovih lastnikov vznemirja, so visoko motivirani, da le-tem ustrežejo. V kolikor ne razumejo kaj se od njih pričakuje pa se zadovoljijo s tem, da pritegnejo našo pozornost.

Več o načinih učenja in šolanja psov najdete v člankih Učenje – 1. del, Učenje – 2. del, Ko bo v peklu snežilo, …

PARTNERSTVO, NE TEKMOVALNOST
Znanstvene študije izvedene na prosto živečih psih Zahodnega Bengala so pokazale, da naravno živijo v skupinah od pet do deset članov. Znotraj krdela ne prihaja do ritualiziranega izkazovanja dominance ali podrejenosti, kot pri volkovih. Skupine psov, ki mejijo druga na drugo, bivajo v sožitju. Kljub temu, da občasno tekmujejo za iste vire hrane, ob srečanjih ne prihaja do agresije.

Študije izvedene v zavetiščih pa so pokazale, da bivši hišni ljubljenci, ki bivajo v umetno oblikovanih skupinah, ne razvijejo hierarhične “krdelne” dinamike, temveč partnerke odnose znotraj večje skupine. V medsebojnih odnosih izkazujejo veliko tekmovalnega vedenja, vendar se znajo prilagajati potrebam drug drugega. Npr. nekaterim psom je pomembnejša hrana, drugim igrače; posamezniki v “tekmovalnih” situacijah popuščajo drug drugemu, glede na intenzivnost interesa.

nemomeProces udomačitve je pse naredil pse človeku predane, ustrežljive in delovne spremljevalce. V današnjem času, je glavna vloga večine psov družabniška. Zakaj bi ta najlepši od partnerskih odnosov po nepotrebnem kalili z grobostjo in krutostjo.

 

 

Članek temelji na knjigi In Defence Of Dogs. John Bradshaw. 2011. Penguin Books, London, England.