Tag Archives: Ljubljana

Neli ali živ dokaz, da je strup v malih flaškah ;)

Advertisements

vpisi v skupino mala šola

Za vpis v skupino male šole, pišite na info@shaws.si ali pokličite 068-615-399.

MALA ŠOLA – za mladiče od 2 do 5 mesecev

(16 srečanj, 2x tedensko)

–       obilo socializacije na pse, ljudi, nova okolja

–       razvijanje mehkega ugriza

–       preventiva pred varovanjem sklede, igrače, ipd.

–       igre z nosom

–       razvijanje pravilne plenske igre

–       navajanje na fizični kontakt (pregled zobovja, tac, ipd.)

–       “branje” miritvenih signalov

–       učenje osnovnih vaj (odpoklic, čakaj, hoja na popuščenem povodcu)

Ko bo v peklu snežilo…

Nekatere pes je težje šolati, kot druge. Takšni psi so pogosto nepozorni na vodnika, zelo jih zanima njihova okolica, silijo po svoje, vohljajo in so na splošno strašno neposlušni. Nimajo naravne želje po tem, da bi zadovoljili svojega vodnika. Po drugi strani pa so samostojni in znajo reševati probleme. Ko so motivirani, so sposobni premagati neverjetne ovire, da bi dosegli svoj cilj.

Znanstveno dokazano dejstvo je, da nobena pasma psov ni boljša v učenju kot kakšna druga pasma oz. mešanica pasem. NOBENA PASMA NI BOLJ INTELIGENTNA OD KAKŠNE DRUGE. (Genetics and the Social Behavior od the Dog. Scott & Fuller. 1965. University of Chicago Press, Chicago, ZDA)

nemo_poslušnost_1Pasme psov lahko delim v dve skupini…

Pasme vzrejene za delo s človekom: so pasme kot npr. border collie, labradorec, doberman, belgijski ovčar, ipd. Torej pasme pri katerih so rejci skozi skozi stoletja kultivirali željo po sodelovanju s človekom in sledenju ukazom.

Pasme vzrejene za samostojno delo: npr. terierji, goniči, doge, ipd. Vse pasme katerih izvorni namen je bil samostojno opravljanje neke naloge, brez usmerjanja oz. sodelovanja s človekom.

Tradicionalne metode šolanja so prilagojene psom, ki so navajeni sodelovati s človekom. To so metode z velikim poudarkom na “kazanju” in “ukazovanju”. Pri pasmah, ki so “genetsko programirane” za razmišljanje s svojo glavo in samostojno reševanje problemov, bodo imele te metode dela precej omejen učinek. Težava ni v psu, temveč v metodi.

Rešitev je sistem dela, kjer se psa motivira s tem, da mora sam reševati “probleme” in si s tem prislužiti nagrado.

 

Po metodi kinologinje Jane Killion, t. i. free shaping oz. prosto oblikovanje, je ključ do uspešnega dela, da psa naučimo ŽELJE po sodelovanju.

Zgolj 10% šolanja psa je učenje določenega vedenja, ostalih 90% pa je pripraviti psa do tega, da si želi sodelovati z nami. Pasme kot so doberman in border collie so večino časa pripravljene in sposobne za učenje, psi navajeni na samostojno razmišljanje pa redko. Osnovna naloga lastnika »samostojnega« psa je torej, da oblikuje mentalno stanje svojega psa. Ko psa bo pes željan učenja, ga lahko naučimo česarkoli.

Sistem free shapinga, skozi serijo miselnih iger, spremeni način razmišljanja samostojnih psov in jih s tem pripravi na učenje vedenj. Psu se predstavi »problem« ter pusti prostor in čas, da ga reši sam. Na ta način se izkorišča njegove naravne danosti za samostojno delo, obenem pa se pes navaja, da je delo z vodnikom lahko zabavno.

OSNOVNI KORAKI:nemo_poslušnost_2

  1. Kako se psi učijo?

Vsako vedenje ima svoje posledice.

  1. Kliker

Naš način komunikacije s psom.

  1. Pes ponuja

Cilj je psa pripraviti, da začne ponujati vedenja, brez da to od njega zahtevamo. To dosežemo skozi igre, ki spremenijo njegov način razmišljanja. Ta korak je ključnega pomena v procesu šolanja samostojnega psa.

  1. Oblikovanje (shaping)

S klikerjem in nagrado, psa sistematično učimo vedenja v majhnih korakih.

  1. Potrjevanje

Ugotovimo kaj psa najbolj motivira ter to kontroliramo. To aktivnost oz. nagrado mu omogočimo le v zameno za željeno vedenje. Skozi asociacijo, bomo strast do željene nagrade počasi prenesli na vedenje.

  1. Pozornost

Brez pozornosti, psa težko pripravimo na sodelovanje z nami. Ko izvedemo prve korake, bo naš pes imel solidno pozornost, vendar je pomembno, da to pozornost posplošimo na raznolika okolja, z različnimi motnjami.

  1. Igra

Igra je temelj dobrega odnosa vodnik-pes. Pes, ki uživa v igri z nami, bo kazal večje zanimanje za nas in naše početje. Igro lahko vedno uporabimo kot nagrado za željeno vedenje.

  1. Vedenja

Šele na tej točki, začnemo psa učiti različna vedenja, kot so sedi, prostor, pridi…

  1. Življenje v sožitju

Utrjevanje naučenega tekom vsakodnevnega življenja.

 

Povzeto po knjigi: When Pigs Fly!. Jane Killion. 2007. Dogwise Publishing, Washington, ZDA.

Učenje – 2. del

Klasično pogojevanje

… je učenje z asociacijo med dogodki. En dogodek napove drugega, žival se nauči odzvati na prvi dogodek, v pričakovanju drugega.

Pavlov2

Pavlov refleks – pes neposredno pred hranjenjem sliši ton. Hrana pri psu povzroči slinjenje. Ko se pes nauči povezovati med tonom in hrano, ton sam povzroči slinjenje pri psu. “Naučeno” slinjenjeje je refleksno, v pričakovanju hrane.

S klasičnim pogojevanjem lahko psa naučimo na ukaz izvajati vedenja, ki jih je težko izzvati, npr. kihanje, zehanje, renčanje, kopanje, ipd. Najbolj učinkovit način je, da najdemo stimulant, ki zanesljivo izzove vedenje in pred tega uvrstimo nevtralen stimulat, npr. besedno povelje. Z dovolj ponovitvami, bo pes vedenje izvedel zgolj na besedno povelje. Seveda se bo pes vedenja naučil hitreje, če ga za uspešne ponovitve tudi nagradimo.

Operantno pogojevanje

… je instrumentalno učenje. Žival se nauči, da ima njeno vedenje posledice.

ukaz –› odziv –› posledica

Zakon učinka – če je posledica prijetna, bo odziv postal bolj verjeten. Če je posledica neprijetna, bo odziv postal manj verjeten.

Operantno pogojevanje se od klasičnega zelo razlikuje, saj mora žival izvesti vedenje, da doseže stimulant. Razen ukaza, so vsi dogodki pod popolnim nadzorom psa.

Štiri možnosti

– pozitivna nagrada … predstavitev pozitivne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, pes dobi priboljšek

– negativna nagrada … odvzem negativne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se usede, psa nehamo daviti z zatezno ovratnico

– pozitivna kazen … predstavitev negativne posledice po izvršitvi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, psa sunkovito potegnemo pokonci s povodcem

– negativna kazen … odvzem pozitivne posledice po izvrštivi dejanja

npr. psu damo ukaz “sedi”, pes se uleže, pojemo priboljšek, ki je bil namenjen psu

Uporaba nagrade, pozitivne ali negativne, poveča verjetnost za ponovitev vedenja. Kazen, pozitivna ali negativna, pa zmanjša verjetnost za ponovitev vedenja.

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.

 


Učenje – 1. del

Kaj je učenje? Proces, ki vključuje neke vrste spremembo vedenja. Ta sprememba mora trajati dalj časa.  Učenje pomeni tudi, da je sprememba v vedenju pogojena s preteklo izkušnjo.

Vedeti-Narediti

oxiAli bo neko vedenje izvedeno, je odvisno od več dejavnikov: priložnosti, motivacije, fizičnih sposobnosti ter učenja. Zato, ker dejanje ni bilo izvedeno, še ne pomeni, da ni naučeno. Seveda je sprememba v vedenju edini dokaz, da je prišlo do učenja, vendar to ne izključuje možnosti, da je do učenja prišlo, tudi ob odsotnosti spremembe v vedenju. Zapomniti si moramo, da se ukvarjamo z vedenjem ter sklepamo učenje.

Motivacija…rhani_igra

… so sile, ki vplivajo na žival in s tem aktivirajo ter usmerjajo njeno vedenje. Teorija nagona – vsaka posamezna žival je genetsko “opremljena” z različno količino energije za različne nagone. Kaj to pomeni? Če ima vaš pes močan plenski nagon, mu bo plensko vedenje nudilo izrazit užitek in nagrado. Če je pri vašem psu posebno izrazit nagon po hranjenju, se bo izrazito posluževal vedenj za katera se je naučil, da pospešujejo pridobivanje hrane. ipd.

Ugotoviti kaj najbolj motivira vašega psa, je ključnega pomena za uspešno šolanje.

Večinoma, do učenja ne pride brez motivacije. Ko je vedenje naučeno, do njega morda ne pride, če žival ni motivirana za odziv. V vsaki situaciji šolanja, moramo upoštevati motivacijsko stanje živali ter možnosti za učenje. Poleg tega pa še, druge “rivalske” vire motivacije. Npr. Pri učenju odpoklica, smo psa nagrajevali s hrano. Tudi lačen pes morda ne bo uspešno izvedel vaje, če se mu ponudi priložnost, da lahko lovi mačko.

nemo_lestevŠtiri stopnje učenja

1. pridobivanje

2. ponavljanje 

3. posploševanje

4. obnavljanje

V prvi fazi, žival pridobiva novo znanje. Pes se uči kaj je od njega pričakovano, vodnik pa se osredotoča na točnost odziva. V fazi ponavljanja, žival tekoče izvaja novo pridobljeno znanje. Na tej točki, izboljšujemo hitrost odziva. V tretji fazi, se žival uči, da se pridobljeno znanje nanaša na različne okoliščine in situacije. Do posploševanja redko pride avtomatično, zato je pomembno, da vodnik tej fazi posveti posebno pozornost. V fazi obnavljanja, žival novo znanje vključi v repertoar vedenj. Vodnik mora skrbeti, da se novo znanje redno obnavlja in vzdržuje na sprejemljivem nivoju. Količina potrebnega obnavljanja se razlikuje od psa do psa. Nekateri psi potrebujejo zgolj občasno ponovitev vaje, drugi pa reden in sistematičen trening.

 

Povzeto po knjigi: Excel-Erated Learning, Pamela J. Reid. 1996. James & Kenneth Publishers, Berkley, ZDA.