Tag Archives: krdelo

človekov najboljši prijatelj

img_3927

“Psi se ne rodijo človeku prijazni. Psi se rodijo, da bi postali prijazni človeku. Vendar se to zgodi le, če kot mladički srečajo dovolj prijaznih ljudi.” (Bradshaw, 2011)

Proces udomačitve psov ni prilagodil na človeška okolja. Dal jim je zgolj sposobnosti, da se lahko prilagodijo. Da se naučijo funkcionirati v našem svetu, morajo biti postopno in počasi izpostavljani ljudem in človeškim okoljem. Ta proces se začne nekje v četrtem tednu njihovega življenja in traja več mesecev. Če je pomanjkljiv ali nepravilen, se bodo pri psu razvili strahovi in tesnobe, ki jih bo kasneje v življenju težko odpraviti.

PRILAGAJANJE SVETU V KATEREM ŽIVIJO…

Znanstvene študije so pokazale, da je t.i. “kritično obdobje” za začetek socializacije pasjih mladičev med tretjim in desetim oziroma enajstim tednom starosti. Prvi trije do štirje meseci pa so najpomembnejši za pridobivanje izkušenj o življenjskem okolju. Psi se namreč rodijo z ogromno kapaciteto za učenje o svetu, ki jih obdaja ter so se v tem času sposobni prilagoditi svoji situaciji.

Kot večina živali, je za pse avtomatski odziv na neznano, strah. Za razliko od večine drugih živali pa se lahko pri psu ta avtomatski odziv izniči, s pravo vrsto posledic. Torej nova (neznana) izkušnja mora bit predstavljena tako, da v psu ne vzbuja strahu. Mladički vzrejeni v kaotičnem in nepredvidljivem okolju, lahko zrastejo v anksiozne pse, saj se ne uspejo usvojiti pretirane množice informacij. Preveč novih dražljajev je torej enako škodljivo kot premalo. V kritičnem obdobju, se mladički učijo KOMU lahko zaupa.

img_4870

Psi se od večine živali razlikujejo tudi v tem, da lahko vzpostavijo razmerja z predstavniki
različnih živalskih vrst t.j. vsako vrsto s katero so se srečali v svojem socializacijskem obdobju. Psi se rodijo z zmožnostjo, da razvijejo več identitet, podrobnosti in konteksta le-teh pa se naučijo skozi izkušnje.

Od dvanajstega tedna starosti pa do nastopa pubertete (pri približno enem letu starosti), traja t.i. “mladoletno”  (juvenilno) obdobje. V tem času se oblikuje osebnost psa. Mladič se začne izogibati živalim, tipom ljudi, celo predmetom s katerimi se ni še nikoli srečal. Še vedno pa aktivno zbira informacije o svojih družabnikih in okolju v katerem živi.

Izkušnje, ki jih pasji mladič nabere v tem obdobju, ga zaznamujejo za celo življenje. Lahko bi rekli, da se v tem času pes nauči kakšen je svet, kako se z njim soočiti in katere strategije se najbolj obnesejo v nepričakovanih okoliščinah. Psi, ki ne zberejo potrebnega znanja in mehanizmov, lahko razvijejo ne-specifične strahove in so nagnjeni izogibanju ter agresiji do novih, tujih dražljajev.

PES IN NJEGOV ČLOVEK

fullsizerenderŠtudije so pokazale, da psi z ljudmi razvijejo močnejšo vez, kot z drugimi psi. Psi imajo
teritorij, na katerem se počutijo domače in varno, vendar lahko (podobno kot volkovi) brez stresa obiskujejo nove kraje, dokler so s svojim “krdelom”. Vendar je za pse ključni član krdela skoraj vedno človek.

 

 

Za mnogo psov je njihov lastnik stalnica skozi vse življenje. Nekateri pa bodo zaradi spremembe okoliščin večkrat prisiljeni spremeniti svoje primarne socialne vezi. Proces udomačitve je psom dal tudi sposobnost, da skozi celotno življenje tvorijo nove “družinske” vezi.

Psi, ki bivajo v družinah, tvorijo vezi z vsemi družinskimi člani, ki so zanje odprti. Zelo dobri so v ugotavljanju kateri družinski člani so jim najbolj naklonjeni. Torej, ko psi ustvarijo temeljno družinsko vez (z lastnikom oz. človekom, ki jim namenja največ časa in skrbi), niso nekritični s kom tvorijo nadaljnje odnose. Predvidoma za vodilo uporabljajo pretekle izkušnje z ljudmi.dscf4557

Psi se do nas (ljudi) obnašajo v skladu s pravili in vedenjskimi vzorci, ki izvirajo iz volkov in
krdelne dinamike. To so pravila družine. Vedenje naših psov jasno kaže, da njihov odnos do nas temelji na odnosu otrok-starši. Skratka, ko se v šali ali trenutku nežnosti poimenujemo za “mamo” svojega psa, nismo daleč od resnice 😉

 

Članek temelji na knjigi In Defence Of Dogs. John Bradshaw. 2011. Penguin Books, London, England.

 

 

Advertisements

dominanca? ne, hvala.

civava_stopniceKo sem začela s prvimi koraki v svet kinologije, so bila zlata pravila vzgoje psov: pes ne sme jesti pred lastnikom; pes ne sme skozi vrata pred lastnikom; pes ne sme na kavč ali posteljo; pes ne sme pred lastnikom po stopnicah ali z vrha stopnic gledati na lastnika; ipd. Cilj teh pravil naj bi bil psu preprečiti, da se rangira nad lastnika oz. da si lastnika podredi.

TEORIJA DOMINANCE

Teorija dominance temelji na domnevi, da sodobni psi v svoji biti še vedno ostajajo volkovi. Zaradi njihove “krdelne mentalitete” naj bi se pse dalo kontrolirati le tako, da vodnik prevzame vlogo vodje krdela. Najbolj zanesljiv način, da zagotovimo željeno stanje pa je z uporabo fizične kazni.

Sodobne raziskave so pokazale, da volčja družba temelji na družinskih vezeh in sodelovanju in ne na stalnem dokazovanju dominance. Kljub temu pa sta šolanje in vzgoja na osnovi teorije dominance še vedno razširjenja in zagovarjana s strani mnogih kinologov.

Tovrstni vzgojni prijemi vključujejo obračanje psa na hrbet, s čimer naj bi si ga podredili, kot si alfa volk podreja člane krdela. Kaznovanje mladičev pa s stresanjem, kar naj bi počela psica z mladiči v leglu.

Kljub temu, da uporaba kazni kratkoročno morda odpravi neželjena vedenja, lahko dolgoročno pri psu povzroči depresijo in zadržanost. Ob pretirano pogosti ali intenzivni uporabi pa lahko pes razvije strah pred lastniki in jih ugrizne v samoobrambi. 

UČENJE NA OSNOVI NAGRADE

Kinologi, ki zagovarjajo vzgojo na osnovi nagrajevanja, zavračajo idejo, da psi izkazujejo BG_šavs_IMG_3517 copynezaželjeno vedenje zato, ker si želijo podrediti lastnika. Veliko bolj preprosta (in znanstveno dokazana) je razlaga, da se pri živalih pojavljajo vedenja, ki so bila v preteklosti mnogokrat nagrajena.

Zavedati se moramo, da se psi učijo ves čas, ne le med “uradnim” časom za trening. Lastniki pogosto pri psih utrjujejo določeno vedenje, brez da bi se tega zavedali. Psi se učijo še posebno hitro v času odraščanja. Sposobni so prilagajati t.i. instiktivne reakcije in usvojiti željena vedenja.

Ker je psom stik s človekom zelo pomemben in jih ločitev od njihovih lastnikov vznemirja, so visoko motivirani, da le-tem ustrežejo. V kolikor ne razumejo kaj se od njih pričakuje pa se zadovoljijo s tem, da pritegnejo našo pozornost.

Več o načinih učenja in šolanja psov najdete v člankih Učenje – 1. del, Učenje – 2. del, Ko bo v peklu snežilo, …

PARTNERSTVO, NE TEKMOVALNOST
Znanstvene študije izvedene na prosto živečih psih Zahodnega Bengala so pokazale, da naravno živijo v skupinah od pet do deset članov. Znotraj krdela ne prihaja do ritualiziranega izkazovanja dominance ali podrejenosti, kot pri volkovih. Skupine psov, ki mejijo druga na drugo, bivajo v sožitju. Kljub temu, da občasno tekmujejo za iste vire hrane, ob srečanjih ne prihaja do agresije.

Študije izvedene v zavetiščih pa so pokazale, da bivši hišni ljubljenci, ki bivajo v umetno oblikovanih skupinah, ne razvijejo hierarhične “krdelne” dinamike, temveč partnerke odnose znotraj večje skupine. V medsebojnih odnosih izkazujejo veliko tekmovalnega vedenja, vendar se znajo prilagajati potrebam drug drugega. Npr. nekaterim psom je pomembnejša hrana, drugim igrače; posamezniki v “tekmovalnih” situacijah popuščajo drug drugemu, glede na intenzivnost interesa.

nemomeProces udomačitve je pse naredil pse človeku predane, ustrežljive in delovne spremljevalce. V današnjem času, je glavna vloga večine psov družabniška. Zakaj bi ta najlepši od partnerskih odnosov po nepotrebnem kalili z grobostjo in krutostjo.

 

 

Članek temelji na knjigi In Defence Of Dogs. John Bradshaw. 2011. Penguin Books, London, England.

 

dom vs. vrt

Ko sem odraščala, je večina psov svoje življenje preživljajo na verigi.

žalostno življenje
žalostno življenje

Prav počasi se je kinološka kultura toliko razvila, da so se začeli pojavljati pesjaki. Še vedno pa je veljalo zlato pravilo, da pes ni za v hišo, pes potrebuje vrt za gibanje. Prav zato sem na svojega prvega štirinožca – zlatega prinašalca Klasa – morala čakati dokler se nismo preselili v hišo (z vrtom seveda).

Klas je dobil lep pesjak, z izolirano dvo-prostorsko hiško. Imel je prostor za gibanje, svež zrak, precej svobode, ni pa imel pretirano veliko družbe svoje družine. Topli meseci, ko smo večino časa preživeli zunaj, zanj niso bili preveč samotni in vedno je imel obilico dolgih sprehodov ter izletov v hribe. Nikoli pa ni imel priložnosti, da bi se nam zvečer stisnil k nogam in zadremal v objemu svoje družine 😦

Klas & Rhani
Klas & Rhani

Ko sem Klasa dobila, sem imela štirinajst let in nisem vedela. Po vseh kinoloških knjigah sodeč, je imel moj kuža krasno življenje. Ko pa sem pri petindvajsetih v svoj dom pripeljala Rhani, sem si obljubila, da bo njeno življenje drugačno.

Rhani in zadnja leta Nemo spita na kavču, gresta z mano delat (ker je to mogoče), na kavo v mesto, na dopust, … Moja štirinožca sta moja družina.

V zadnjih desetih letih, so raziskave in kinološke prakse pokazale, da psi za srečno življenje ne potrebujejo veliko prostora za gibanje, temveč družbo svojega krdela (t.j. svoje družine). To ne pomeni, da morate ves svoj prosti čas posvetiti igri in sprehodom. Treba jim je zgolj dati priložnost, da vas opazujejo, dremajo ob zvokih vaših vsakodnevnih opravil in jih tu pa tam počohati za ušesi (seveda pa potrebujejo tudi nekaj vaše aktivne pozornosti).

Kot vemo, psi izvirajo iz volkov, le-ti pa so krdelna bitja. Volkovi se gibajo, lovijo in spijo v tropu. Ta tendenca se je ohranila tudi v sodobnem domačem psu. Večina psov išče družbo drugih živih bitij, svojih ljudi, drugih psov, (ob dobri socializaciji) tudi družinske mačke.

Smernice VURS-a (veterinarske uprave) sicer narekujejo, da mora biti domovanje psa veliko vsaj 6 kvadratnih metrov (za pse do 24 kg). Dolžina verige (čeprav odsvetovana) pa mora biti vsaj trikratna glede na dolžino psa, od smrčka do konca repa. Uporaba boksov oz. sobne kletke naj bi bila nehumana.

Nemo drema na kavču
Nemo drema na kavču

Pri nas doma, Nemo v moji odsotnosti počiva v boksu. Če ga pustim na prostosti, se namreč se vse preveč rad zamoti z “recikliranjem” moje dnevne sobe. Zaposlim ga s KONGom ali drugo žvečljivo igračo, ko z njo opravi pa mirno zaspi. Rhani, ki je bolj umirjena, lahko spi na kavču. Pogosto jo, ob vrnitvi domov, najdem na istem mestu kjer sem jo pustila.

Če kupujete psa, si izberite pasmo, ki ustreza vašemu življenjskemu stilu in bivališču ter ga pripeljite v svoj dom. Vaše življenje bo s tem obogateno z novim družinskim članom, življenje vašega štirinožca pa bo bolj polno in zadovoljno.