Tag Archives: inštruktor

promocijska

Zame je lepota šolanja psov v tem, da je vsak pes malo drugačna zgodba, ki te nauči nekaj novega. Da je navadna škatla lahko rekvizit za kopico novih trikov. Da karakterji psov, želje vodnikov in nenazadnje moja domišljija, vodijo v vedno nove dimenzije dela s psi in ideje za vaje.

Šole počasi rastejo. Šavsarji postajamo številčna pasja družina – veliki, mali, živahni in bolj lenobni. Vsi drugačni, vsi zanimivi.  Ne raste pa samo število tečajnikov, temveč tudi inštruktorjev 🙂 Pomladi se nam bo v postojnskih šolah pridružila moja prijateljica in reševalska kolegica Tadeja.  Za uvod v novo sezono tečajev in predstavitev nove inštruktorske “zasedbe”, sva si minulo soboto privoščile manjši promocijski photo shoot.

Nekaj utrinkov si lahko ogledate v spodnji galeriji… 😉

foto: Boštjan Gartnar / www.gartnar.si

 

Advertisements

vpis v jesenske tečaje

Zbiramo prijave, za jesenske tečaje. Delo z novimi skupinami, začnemo v septembru.

Vljudno vabljeni!

MALA ŠOLA

NAJSTNIKI

OSNOVNA POSLUŠNOST

ZABAVNO DELO S PSOM

ODPRAVLJANJE VEDENJSKIH PROBLEMOV

POSTOJNA & LOGATEC

CELJE & ŽALEC
ŠAVS - plakat_Nemo

prijetno s koristnim

Nemo med plensko igro
             Nemo med plensko igro

Včasih je veljalo, da pes potrebuje hišo z vrtom, veliko prostora za gibanje, dolge sprehode. Danes vemo, da je za psa najpomembnejše preživljanje časa z njegovim krdelom (t.j. družino), da je miselna zaposlitev bolj pomembna od gibanja, da je igra med vodnikom in psom temelj kvalitetnega odnosa.

Skozi igro, psa učimo pomembna pravila interakcije z ljudmi – mehkega ugriza, nadzora telesnega kontakta, itd. Med igro pes porabi veliko energije ter izpolnjuje svoj plenski nagon, zato je za psa veliko bolj nagrajujoča kot sprehod. Večina psov ne potrebuje veliko gibanja (največ 1 uro na dan), potrebujejo pa precej pozornosti in druženja z vodnikom.

PLENSKA IGRA

Plenska igra je vlečenje z igračo. Pomembno je, da igračo animiramo ter s tem vzbudimo plenski nagon pri psu. Igrača mora »bežati« pred psom, vendar dovolj počasi, da jo pes hitro ujame. Ko pes ujame igračo, mu pustimo, da nam jo potegne iz rok. Najprej se bo sam igral z igračo, počasi pa nam jo bo začel nositi nazaj in se želel igrati z nami.

igra kot sprostitev med treningom
     igra kot sprostitev med treningom

Pomembno je, da psa naučimo igračo izpustiti na povelje. Med igro, igračo zamenjamo za hrano. Ko pes poje, se igramo dalje. Igro zaključimo tako, da pustimo psu zmagati (odnese igračo), nato pa mu v zameno ponudimo hrano.
V kolikor nas pes med igro uščipne z zobom, takoj prekinemo igro ter ga začnemo ignorirati. Ko nam bo začel ponujati pozornost, se ponovno začnemo igrati. Ta proces ponovimo VSAKIČ, ko nas pes »ugrizne«. Na ta način, ga bomo najbolj zanesljivo naučili, da ugriz boli in da mora paziti kako uporablja svoje zobe.

umirjanje igre
                     umirjanje igre

Nekateri psi imajo izredno močan plenski nagon in med igro kar malo podivjajo – se zaganjajo, skačejo, lajajo… Pri takšnih štirinožcih je pomembno, da je igra kratka in z njo prekinemo preden se pes preveč razvname. Skozi zadrževanje igrače in ignoriranje neželjenega vedenja, psa zelo učinkovito naučimo, da je edini način, da dobi željeno (npr. igračo) mirno čakanje in ponujanje pozornosti. Navada, ki nam bo koristila pri vseh aktivnostih s psom.

IZBIRA IGRAČE

začetki razvijanja plenske igre
          začetki razvijanja plenske igre

Ključnega pomena za uspešno razvijanje plenske igre, je izbira primerne igrače za vašega psa. Psi z močnim ugrizom, potrebujejo trše, bolj kompaktne igrače, saj mehkejše zelo hitro uničijo. Psi z mehkim ugrizom, mladiči ter večina psov pri katerih se plenska igra šele razvija pa potrebuje mehko igračo. Posebno na začetku, je pomembno tudi, da igrača deluje čim bolj “živo”, zato so najbolj uporabne krpe, šali ali kaj podobnega.

Dobro razvita plenska igra, je lahko zabaven način druženja za psa in vodnika, krepi medsebojno vez, je odličen ventil za presežek energije, zanjo pa ne potrebujemo veliko prostora ali časa.

inštruktor & reševalec

Za mano je drugi reševalski tabor, na katerem mi je bila zaupana naloga inštruktorice. Vodenje skupine je čast, odgovornost pa tudi delo v katerem neskončno uživam. Načrtovanje treningov, iskanje rešitev za posamezne probleme, predajanje znanj in izkušenj, vse to mi predstavlja velik izziv. Vsak napredek s strani mojih varovancev pa je sam po sebi nagrada. Na lanskoletnem taboru mi je bila prvič ponujena priložnost, da se preizkusim v inštruktorskem delu. V zadnjem letu pa sem pridno nabirala izkušnje in varovance, zato je bil letošnji tabor zame manj naporen in treningi (upam) bolje izpeljani.

Del skupine so predstavljali moji klubski varovanci, ki zvesto vztrajajo z mano, pridružila pa sta se nam tudi dva zagrebška kolega, s katerimi smo lani navezali še posebej prijateljske odnose. Mešana družba pomeni različne pristope in načine dela, zato je pomembno ohranjati odprto glavo in razmišljati široko. Vsak pes je drugačen posameznik (da o vodnikih ne govorimo), ki ga ne gre tlačiti v kalup, temveč se je potrebno prilagoditi njegovim potrebam. Naša druščina je bila pisana, od belgijskega ovčarja do aljaške malamutke, zato so bili tudi načini dela precej različni. Po dveh dneh treninga in treh različnih deloviščih pa je bil rezultat enoten – šest zadovoljnih vodnikov in ena izčrpana, ampak navdušena inštruktorica.

Hvala Vidi, Mariu, Tadeji, Jasminki, Petru in Matjažu za izkazano zaupanje ter potrpljenje ob moji občasni utrujeni živčnosti 🙂 in naši šefici Majdi za ves trud in delo, ki ga je vložila v organizacijo tabora.