Category Archives: pasje

delovni nagoni

poslusnostsaga090Šolanje psov z izkoriščanjem lovskih nagonov, psa motivira, da dela do fizične izčrpanosti. Ker je pes nagrajevan pozitivno, z izpolnjevanjem njegovih nagonov, mu z rednim treningom delo samo po sebi postane nagrada.

Brez agresije – Včasih je veljalo mnenje, da plenska igra, preko katere stimuliramo lovske nagone, pri psih povzroča agresivno vedenje. Danes vemo, da to ne drži. Lov kot način za pridobivanje hrane, ni proces, ki ga motivira agresija.

Sklop lovskih nagonov

  • lovski nagon
  • plenski nagon
  • sledni nagon
  • nagon po iskanju
  • prinašalni nagon
  • nagon po igri
  • krdelni nagon
  • nagoni po gibanju in zaposlitvi

Pripisati neko instinktivno dejanje posameznemu nagonu, lahko predstavlja problem, saj pogosto to dejanje ustreza več nagonom. Zato govorimo o sklopu ali kompleksu nagonov. Pes ima mnogo nagonov, ki skupaj z njegovimi čutili in temperamentom, tvorijo njegov “pasji” karakater. Po teoriji profesorja Konrada Lorenza, vsi nagoni služijo enemu od štirih velikih sklopov: parjenje/razmnoževanje, pridobivanje hrane, pobeg in agresija.

K.JESENKO - disaster - 3

Plenski nagon – se je izvorno razvil iz potrebe po ulovu in pokončanju plena. Pri sodobnih psih lahko ta nagon zadovoljimo s plensko igro. Ker se mladih psov ne uči več gonjenja divjadi, mladiče učimo lovljenja igrače. Psa z močno razvitim plenskim nagonom zlahka motiviramo h delu (poslušnosti, iskanju, idr.), če mu za nagrado nudimo plensko igro.

 

Sledni nagon – se izraža v želji psa, da najde in sledi sledem divjadi, kar lahko preusmerimo v sledenje človeku. Pes sledi vonju, ki ostaja na tleh. Psu z močnim slednim nagonom je delo z nosom samo po sebi nagrada.

Nagon po iskanju – je interes psa, da locira plen, ne samo z vohom, temveč tudi z vidom in sluhom. Pes sledi vonju, ki se giba po zraku. Nagon po iskanju lahko usmerimo v iskanje ljudi, pa tudi igrače ali hrane.

Prinašalni nagon – v divjini se izraža pod vplivom krdelnega nagona. Pes prinese del plena v brlog, kjer čaka mati z mladiči. Prinašalni nagon lahko preusmerimo v prinašanje žoge in ga zelo učinkovito izkoriščamo za trening poslušnosti, ipd.

Krdelni nagon – psi stremijo h začasnim in dolgotrajnim razmerjem. Večini hišnih ljubljenčkov, ljudje in človeška družba predstavljajo krdelo. Tudi v tovrstnem “družini” bo pes vse svoje nagone in instinkte usmeril v bivanje v skupini. Prinašanje in deljenje nadomestnega plena (igrače) vodniku je velik del dobre plenske igre.

poslusnostsaga254Nagoni po gibanju in zaposlitvi – intenzivnost teh nagonov je odvisna od temperamenta, zdravja, fizične moči, kondicijske in delovne pripravljenosti. Psi v divjini te nagone zadovoljijo z dnevnim bojem za obstanek (pridobivanjem hrane, “trenji” z drugimi člani krdela in izogibanjem naravnim sovražnikom). Ker imajo sodobni psi zadovoljene vse potrebe za preživetje, moramo njihovo nakopičeno energijo sprostiti skozi fizično gibanje in delo. Potreba po aktivnosti je večja pri mladih psih in določenih pasmah.

V preteklosti (ponekod pa še danes) se je pse šolalo z uporabo korekcij in prisile. Na ta način so psi delali brez OČITNE nagrade. Njihova nagrada je bila odsotnost bolečine. Z uporabo pozitivne motivacije (hrane ali igrače) psa naučimo, da je sodelovanje z vodnikom zabavno in prijetno. Vendar šolanje z izkoriščanjem lovskih nagonov psom dvigne motivacijo veliko bolj kot pa delo na hrano. Na ta način psi lažje ignorirajo motnje, težke delovne pogoje in utrujenost, postopoma jim delo samo po sebi postane nagrada.

Delno povzeto po knjigi R. Gerritsen, R. Haak; K9 Search and Rescue.

Ascomannis Umbra – fun obedience from Ascomannis Umbra on Vimeo.

slovo

RHANI

(07/05/2008-06/06/2017)

Moji sopotnici, prijateljici in učiteljici, moji kraljici v slovo.

 

EPITAF PSU

Kadar se v prah povrne kak zemljan,
ne po zaslugah – le po rodu znan,
…takrat na moč potrudi se kipar,
da slava mrtvega blesti se z žar,
da sploh ne bereš v glosi slikoviti
kaj bil je – temveč – kaj bi moral biti.
A bedni pes, ta tvoj prijatelj vdani,
ki prvi te pričaka, prvi brani,
ki v tvojem srcu svoje ima srce,
ki srečen je, če zate v ogenj sme –
ta gre v pozabo, ker mu ne prizna
Bog duše, ki na svetu jo ima:
medtem ko človek, ta mrčes mrčesa,
lahko s kesanjem upa na nebesa.
O, človek, bedna enodnevna muha,
ti hlapčevsko niče, ti cvet napuha !
Kdor te pozna, te s studom zapusti,
ti grudica izprijene prsti.
Prijateljstvo ti je le goljufija,
ljubezen – strast, smehljaj – hipokrizija !
Če na dve nogi vstala bi žival
bi se lahko v dno duše sramoval –
Kdor pred to žaro si postal – odidi !
ni vredna, da ti jo oko sploh vidi;
prijatelju v spomin ta grob stoji;
le enega imel sem – tu leži.

Lord Byron

 

 

 

jekleni par na kvadrat

DSC_4145Minulo soboto je v kraju Piliscsév na Madžarskem potekal Hard Dog Race. Tekmovanje je namenjeno preizkušnji fizične in psihične pripravljenosti psa ter njegovega vodnika, predvsem pa je preizkušnja njunega razmerja. Šest kilometrov dolga trasa teka poteka po progi za motokros. Na njej se udeleženci spopadejo s šestnajstimi ovirami, strmimi vzponi in spusti ter poletnim soncem.

Letos je bilo na dan tekme žgočih 27 stopinj. Kljub ekstremnim temperaturam, se je na preizkušnji zbralo 685 tekačev in mnogo gledalcev. Start je potekal ob osmih zjutraj do šestih zvečer, na petnajst minut, po štirje tekmovalci naenkrat. Najhitrejši so s progo opravili v dobrih tridesetih minutah, najpočasnejši v slabih dveh urah, nekaj pa je bilo dovolj pogumnih, da so progi priznali premoč in predčasno zaključili. Med (človeškimi) udeležencu tekme je bilo kar dvakrat več žensk kot moških. Med štirinožnimi tekmovalci pa so bile zastopane skoraj vse pasme in velikosti, od najmanjše čivave do mastifa in nemške doge. Najbolj prisotna pa je bila brez dvoma madžarska nacionalna pasma, vižla.

Od šavsarjev in vodnikov reševalnih psov KER, sva se preizkušnje udeležili Sanja s KenzoDSC_4129 in jaz s Sago. V konkurenci 438 žensk, sva dosegli zelo lepi uvrstitvi Sanja 32., jaz pa 20. mesto. Tokrat sva se tekme udeležili prvič, vendar se jeseni vračava, takrat na dvanajst kilometrov dolgo progo s štiriindvajset ovirami.

Ne glede na končno uvrstitev, je izkušnja premagovanja proge neprecenljiva. Preizkusi povezanost s psom, pokaže ti do kje ti je pripravljen slediti (v primeru Sage in mene, do prve vodne jame 😉 ), koliko sta kondicijsko pripravljena, vztrajna in predana drug drugemu. Za reševalnega psa večina ovir ni bila zahtevnih, vendar se v petinštiridesetih minutah napori seštevajo, zato pes potrebuje tako odločno vodstvo, kot veselo vzpodbudo.

 

 

pomladanski vpisi

BG_šavs_IMG_3517 copyZ daljšimi dnevi in toplejšim vremenom, prihajajo pomladanska legla in začetki novih prijateljstev.

Vabimo vas, da se nam v marcu pridružite v programih male šole ali najstniki, kjer začnemo z delom individualno, nadaljujemo pa v majhnih skupinah. Skupaj se učimo zabavnih trikov in dela z nosom, premagujemo ovire ter se navajamo na nova okolja in situacije.

Program osnovne poslušnosti je namenjen starejšim psom, ki so morda že obiskovali pasjo

BG_šavs_IMG_3680 copy
Enter a caption

šolo, vendar potrebujejo osvežitveni tečaj ali za bolj ambiciozne pasje lastnike, ki od svojega psa pričakujejo višjo stopnjo ubogljivosti.

V kolikor se pri svojem štirinožcu spopadate s strahom, agresijo ali drugimi vedenjskimi problemi, vam nudimo program prevzgoje, ki se večinoma izvaja na terenu in temelji na pozitivnem pogojevanju.

Programi potekajo v Ljubljani in Postojni. Vabljeni!

super pes

fullsizerender-1Kot ljudje, imajo tudi psi različne potrebe po gibanju. V optimalnem partnerskem odnosu vodnik-pes, si človek izbere pasmo oz. psa, ki ustreza njegovemu karakterju in (med drugim) “energijskemu nivoju”. Marsikateri rekreativni športnik se odloči za štirinožnega spremljevalca pri svojih podvigih. Nekatere pritegne udejstvovanje v kinoloških športih, kot so agillity, flyball, frizbi, ipd. Spet drugi združijo oba interesa v eno, v obliki canicross-a ali bikejoring-a. Ne glede na obliko aktivnosti ali disciplino, ki se je lotevamo, se moramo zavedati, da se ob povečanih telesnih obremenitvah, fiziološke potrebe psa spremenijo. Če nase gledamo kot na športnika, je prav, da z istimi očmi gledamo tudi na svojega psa.

Doberman je delovna pasma, zaljubljena v gibanje in sodelovanje s svojim človekom. Zame je doberman popoln sopotnik, tako za moje športno kot kinološko udejstvovanje. Pred kratkim se je našemu krdelu pridružila mlada dobermanka Saga. Kot vse moje pse, jo čaka poslanstvo reševalnega psa. Poleg priprav na reševalno dela pa Saga za polno zaposlitev potrebuje tudi veliko VELIKO gibanja. Fizične priprave tedensko vključujejo planinske izlete, canicross tek in treninge z rekviziti. Kot vsi športniki, tudi Saga potrebuje ustrezno prehrano, nego in pripravo.

 

PRIPRAVA

Telo pasjega športnika mora biti utrjeno, da lahko deluje in uspeva v izbranem športu ali fullsizerender-5aktivnosti. Vsi psi potrebujejo gibanje, vendar psi, ki redno delajo ali tekmujejo potrebujejo širši, sistematičen program treninga, da lahko ohranjajo vrhunsko fizično pripravljenost. Program ne vključuje le kondicijskih priprav, temveč tudi ogrevanje, ohlajanje, raztezne vaje in vaje za moč trupa. Celostni program vadbe je najboljša preventiva proti poškodbam. Preden pa začnemo s kakršnokoli povečano aktivnostjo in obremenitvami, je prav, da veterinar opravi popoln zdravstveni pregled psa.

PREHRANA

img_8168Aktivni psi potrebujejo visoko kalorično hrano, pomembno pa je tudi, da zadosten delež kalorij izvira iz beljakovin. Med in po daljših ali  večjih obremenitvah, moji psi poleg kvalitetne briketirane hrane dobivajo tudi obroke sveže hrane, npr. skuto in surova jajca, sladek krompir s sardelami ter druge “super hrane” za pse.

V zadnjem času sem začela uporabljati tudi prehranske dodatke za pred in po aktivnosti. Njihov namen je povečati dovod kisika in energije v mišice med vadbo ter pospešiti regeneracijo po vadbi.

NEGA

Okolje v katerem treniramo psa je za preventivo pred poškodbami skoraj tako pomembno dsc_3769kot vadba sama. Asfaltna ali betonska podlaga poveča obremenitve na sklepe in kosti, poleg tega pa lahko povzroča praske in odrgnine na blazinicah. Podobne so lahko posledice visokogorskih tur ali gorskega kolesarstva (s psom).

Redni pregledi in nega blazinic ter striženje krempljev so ključnega pomena. Sicer počena koža na blazinici ali zlomljen krempelj ni huda poškodba, vendar lahko za krajši čas prekine treninge in psu povzroča nepotrebne bolečine.

Pozorni moramo biti tudi na vremenske pogoje. Treningi v veliki vročini ali mrazu niso priporočljivi. Če pa so nujni ali neizogibni, moramo poskrbeti za ustrezno ohlajanje oz. oblačila za psa in zadostno hidracijo. Poleti obstaja tudi možnost sončnih opeklin, pozimi pa poškodb blazinic zaradi soli in ledu ter (v ustreznih pogojih) snežne slepote.

 

fullsizerender-4

Program treninga za pasjega športnika je sestavljen iz štirih delov: prehrane, treninga za moč, kondicijskega treninga in situacijskega treninga. Na vsakem področju je pomembno, da začnemo počasi in postopno ter v intervalih večamo obremenitve. Psa ne smemo siliti preko njegovih fizičnih sposobnosti.

Strukturirana fizična vadba izboljša rezultate dela na izbranem področju, zmanjša možnost kratkoročnih in dolgoročnih poškodb ter pozitivno vpliva na splošno zdravje psa.

dominanca? ne, hvala.

civava_stopniceKo sem začela s prvimi koraki v svet kinologije, so bila zlata pravila vzgoje psov: pes ne sme jesti pred lastnikom; pes ne sme skozi vrata pred lastnikom; pes ne sme na kavč ali posteljo; pes ne sme pred lastnikom po stopnicah ali z vrha stopnic gledati na lastnika; ipd. Cilj teh pravil naj bi bil psu preprečiti, da se rangira nad lastnika oz. da si lastnika podredi.

TEORIJA DOMINANCE

Teorija dominance temelji na domnevi, da sodobni psi v svoji biti še vedno ostajajo volkovi. Zaradi njihove “krdelne mentalitete” naj bi se pse dalo kontrolirati le tako, da vodnik prevzame vlogo vodje krdela. Najbolj zanesljiv način, da zagotovimo željeno stanje pa je z uporabo fizične kazni.

Sodobne raziskave so pokazale, da volčja družba temelji na družinskih vezeh in sodelovanju in ne na stalnem dokazovanju dominance. Kljub temu pa sta šolanje in vzgoja na osnovi teorije dominance še vedno razširjenja in zagovarjana s strani mnogih kinologov.

Tovrstni vzgojni prijemi vključujejo obračanje psa na hrbet, s čimer naj bi si ga podredili, kot si alfa volk podreja člane krdela. Kaznovanje mladičev pa s stresanjem, kar naj bi počela psica z mladiči v leglu.

Kljub temu, da uporaba kazni kratkoročno morda odpravi neželjena vedenja, lahko dolgoročno pri psu povzroči depresijo in zadržanost. Ob pretirano pogosti ali intenzivni uporabi pa lahko pes razvije strah pred lastniki in jih ugrizne v samoobrambi. 

UČENJE NA OSNOVI NAGRADE

Kinologi, ki zagovarjajo vzgojo na osnovi nagrajevanja, zavračajo idejo, da psi izkazujejo BG_šavs_IMG_3517 copynezaželjeno vedenje zato, ker si želijo podrediti lastnika. Veliko bolj preprosta (in znanstveno dokazana) je razlaga, da se pri živalih pojavljajo vedenja, ki so bila v preteklosti mnogokrat nagrajena.

Zavedati se moramo, da se psi učijo ves čas, ne le med “uradnim” časom za trening. Lastniki pogosto pri psih utrjujejo določeno vedenje, brez da bi se tega zavedali. Psi se učijo še posebno hitro v času odraščanja. Sposobni so prilagajati t.i. instiktivne reakcije in usvojiti željena vedenja.

Ker je psom stik s človekom zelo pomemben in jih ločitev od njihovih lastnikov vznemirja, so visoko motivirani, da le-tem ustrežejo. V kolikor ne razumejo kaj se od njih pričakuje pa se zadovoljijo s tem, da pritegnejo našo pozornost.

Več o načinih učenja in šolanja psov najdete v člankih Učenje – 1. del, Učenje – 2. del, Ko bo v peklu snežilo, …

PARTNERSTVO, NE TEKMOVALNOST
Znanstvene študije izvedene na prosto živečih psih Zahodnega Bengala so pokazale, da naravno živijo v skupinah od pet do deset članov. Znotraj krdela ne prihaja do ritualiziranega izkazovanja dominance ali podrejenosti, kot pri volkovih. Skupine psov, ki mejijo druga na drugo, bivajo v sožitju. Kljub temu, da občasno tekmujejo za iste vire hrane, ob srečanjih ne prihaja do agresije.

Študije izvedene v zavetiščih pa so pokazale, da bivši hišni ljubljenci, ki bivajo v umetno oblikovanih skupinah, ne razvijejo hierarhične “krdelne” dinamike, temveč partnerke odnose znotraj večje skupine. V medsebojnih odnosih izkazujejo veliko tekmovalnega vedenja, vendar se znajo prilagajati potrebam drug drugega. Npr. nekaterim psom je pomembnejša hrana, drugim igrače; posamezniki v “tekmovalnih” situacijah popuščajo drug drugemu, glede na intenzivnost interesa.

nemomeProces udomačitve je pse naredil pse človeku predane, ustrežljive in delovne spremljevalce. V današnjem času, je glavna vloga večine psov družabniška. Zakaj bi ta najlepši od partnerskih odnosov po nepotrebnem kalili z grobostjo in krutostjo.

 

 

Članek temelji na knjigi In Defence Of Dogs. John Bradshaw. 2011. Penguin Books, London, England.