Category Archives: članki

saj zna, če hoče

Vsi, ki poznajo moj način dela vedo, da pri meni vsi tečajniki začnejo z individualnimi urami. Torej so na poligonu s svojim psom sami, brez (večjih) zunanjih motenj in deležni vse moje pozornosti. Začetniki so sprva večinoma negotovi in nerodni, njihovi psi pa to čutijo in se zato še bolj zatopijo v vohljanje in tekanje po poligonu. Zato je toliko bolj pomembno, da so prvi koraki v vzgojo psa čim bolj sproščeni, brez naglice ali obremenjevanja z napredkom so-tečajnikov.

Večinoma pasji tečajniki h meni ne pridejo kot mladiči, temveč najstniki ali odrasli psi z bolj ali manj obupanimi lastniki ter že izoblikovanimi navadami in vedenji.  Na prvih urah zelo pogosto slišim izjave v stilu, “saj zna, ČE hoče” ali “v hiši uboga vse, zunaj pa nič”. Psi so zelo učljiva bitja, ki s pravilnim delom hitro usvojijo tudi najbolj zahtevne vaje. Težava s katero se sreča večina pasjih lastnikov je to poslušnost prenesti v vsakdanje življenje, med živžav ljudi, psov, ptičev in sto drugih zanimivih dražljajev.

Zato glavni cilj šolanja psa nikoli ne sme biti poslušnost, temveč grajenje odnosa vodnik-pes. Skozi igro, premagovanje ovir, zabavne trike in (malo manj zabavne) vaje poslušnosti psa navadimo, da je sodelovanje z njegovim človekom najlepša in najbolj zanimiva popestritev vsakdana. Šele, ko je ta delovna dinamika dobro utrjena, začnemo z delom v skupini, urbanem okolju in na sprehodih ter počasi navajamo psa na čedalje bolj moteča okolja. Na individualnih urah lastnik dobi vse potrebne in željene informacije o pravilnem delu in vzgoji psa, sam program dela se lahko prilagodi potrebam posameznika, sploh, če s psom dela otrok ali oseba s posebnimi potrebami pa tudi, če ima vodnik zgolj drugačne želje in ambicije.

S sistematičnim, postopnim, predvsem pa doslednim delom, lahko v nekaj mesecih pridemo od “saj zna, če hoče” do “vedno hoče”. Skratka do psa, ki ga lahko brez skrbi in s ponosom peljemo s sabo kamorkoli.

Več o različnih programih Pasje šole Šavs najdete TUKAJ.

Spodnji video pa prikazuje “zabavno poslušnost” moje Sage, ki ji je delo samo po sebi nagrada 😉

 

Advertisements

članek z jaj(ci)čniki

ali vse kar ste želeli vedeti o sterilizaciji/kastraciji pa si niste upali vprašati 😉

Tečajniki se name pogosto obrnejo s kupom vprašanj o sterilizaciji oziroma kastraciji psa. Ali bi se odločili za poseg? Kakšne so prednosti in kakšne slabosti? Ali s posegom koristimo psu ali samo sebi? Veterinarji več ali manj brez izjeme priporočajo zgodnjo kastracijo in sterilizacijo. Ponavadi okoli šestega meseca starosti. Poleg preprečevanja neželjenih mladičev, naj bi poseg pozitivno vplival na dolgoročno zdravstveno stanje psa.

Ta članek je namenjen vsem zainteresiranim lastnikom, ki se morda ne zavedajo invazivnosti posega in dolgoročnih vplivov na psiho-fizično stanje psa. Lastnikom, ki morda slepo verjamejo svojemu veterinarju, ker je vendar profesionalec.

Poglejmo torej na vprašanje z drugega zornega kota…

 

VPLIV SPOLNIH HORMONOV

Večina pasjih lastnikov se ne zaveda, da razmnoževanje ni edina vloga reproduktivnih organov. Moški spolni hormon (testosteron) in ženski spolni hormon (estrogen) igrata ključno vlogo pri vzdrževanju mišic in rasti kosti.

Testosteron v puberteti vpliva na razvoj mišične mase in telesne višine, pri odraslih psih pa skrbi za vzdrževanje mišične mase in moči ter gostote kosti, zmanjšuje tudi količino maščobnega tkiva. Estrogen v puberteti skrbi za kostno zorenje in zraščanje rastnih ploščic, pri odraslih psih pa vzdržuje ustrezno mineralizacijo kosti.

STERILIZACIJA, KASTRACIJA

Sterilizacija psice je operativna odstranitev maternice in jajčnikov. Kastracija samca pa operativna odstranitev mod. Kot rečeno se poseg večinoma opravlja pred puberteto. Pri samcih to načeloma pomeni okoli šestega meseca starosti, pri psicah pa okoli devetega.

Poleg preprečevanja neželjenih brejosti, poseg preprečuje razvoj raka na modih, raka anusa in raka na jajčnikih. Kastracija samca naj bi zmanjšala tudi možnost neželjenega vedenja, kot je agresija do samcev in nagnjenost do “potepanja”.

STRANSKI UČINKI…

Manj oglasevani in poudarjani pa so znanstveno dokazani stranski učinki sterilizacij in kastracij:

 

  • rak (tumorji srca, kostni rak)
  • nenormalen razvoj in rast kosti
  • povečana možnost za displazijo kolkov
  • povečana možnost za razvoj hipotiroidizma
  • povečana možnost za razvoj inkontinence
  • povečana možnost za razvoj nalezljivih bolezni

 

ZA KONEC

Vsak pasji lastnik bi moral odgovorno skrbeti za svojega štirinožca,kar vključuje preprečevanje neželjenih brejosti, temeljito vzgojo in nadzor. Žal pa ne živimo v popolnem svetu, o čemer pričajo tudi prepolna zavetišča in veliko število zavrženih in zanemarjenih psov.

Osebno nisem pristaš sterilizacij in kastracij, razen v primeruzdravstveni težav ali znakov izrazite agresije, ki izvira iz dominance. Moja izkušnja je, da se psi, ki jim “vzamemo” spolne hormone pred puberteto, karakterno razvijejo veliko (dva do tri leta) pozneje kot nedotaknjeni psi. Te trditve sicer ne morem podpreti z znanstveno raziskavo, saj izvira iz mojega dela in izkušenj. Vendar zaradi tega in vseh zgoraj navedenih razlogov, vsem svojim tečajnikom svetujem, da v kolikor se bodo odločili za sterilizacijo/kastracijo, naj počakajo do enega leta starosti in s tem dajo svojemu štirinožcu možnost, da se psiho-fizično razvije popolnoma in v celoti.

Ta zapis temelji na obsežnem članku irskega veterinarja dr. Conor Brady-a, v katerem najdete tudi povezave na znanstvene raziskave, ki dokazujejo vse navedene trditve.

 

ravs!

V zadnjem času sem se srečala z več primeri, ko so ljudje poiskali mojo pomoč, ker se je njihov pes stepel. Iz svojega dela in lastnih izkušenj vem, da večina pasjih lastnikov ne ve kako reagirati v primeru pasjega pretepa. Upam, da bo spodnji zapis dosegel čim večje število ljudi in jih pomagal pripraviti na to morebitno neprijetnost.

 

ravs - 2AGRESIJA

Zavedati se moramo, da je agresija v živalskem svetu popolnoma normalen pojav in nujno potrebna za preživetje posameznika. Kljub temu, da so psi udomačeni že več tisoč let, agresija še ni popolnoma “izčiščena” iz njihovega genskega zapisa. Drugo pomembno dejstvo je, da je večina agresivnega vedenja ritualiziranega, ljudje pa pogosto ne ločimo med le-tem in resnično agresijo.

Za večino pasjih lastnikov je stresno že, da njihov pes zarenči ali pokaže zobe, kaj šele, da se zaplete v pretep. Ljudje bi želeli pse, ki v nobeni situaciji ne izkazujejo kakršnihkoli znakov agresije. Če to prenesemo v okvire človeškega vedenja, je to oseba, ki v celem svojem življenju ne bo niti enkrat izgubila živcev, dvignila glasu, rekla kaj nesramnega ali potrobila nekomu, ki jo je izsilil v prometu. 

To seveda ne pomeni, da lahko psom dovolimo, da se “zmenijo sami”. V primeru pasjega pretepa, moramo najprej oceniti ali resnično gre za pretep ali samo za bolj grobo in divjo obliko igre. V kolikor se nam zdi, da je ogroženo fizično ali psihično zdravje enega ali večih udeležencev je nujno, da situacijo prekinemo.

PRETEP

Pomembno je, da ostanemo mirni. Vpitje in histerija bosta pse spravila v še večjo vznemirjenost. Prav tako psov nikakor ne smemo brcati ali udariti s kakšnim pripomočkom. S tem bomo agresijo med njima še zaostrili, obstaja pa tudi možnost, da nas eden od psov ugrizne. 

  1. način – Najprej pse poizkusimo ločiti z glasnim in neprijetnim zvokom v njihovi neposredni bližini, npr. udarjanjem kovine ob kovino.
  2.  način – Vsak lastnik svojega psa prime za zadnje tace ter jih istočasno potegnemo nazaj in navzgor. Pomembno je, da psa primemo v območju kolčnih sklepov in ne pod kolenskimi, saj jih lahko s tem poškodujemo.
  3. način – Pse polijemo oz. poškropimo z mrzlo vodo.
  4. način – Uporabimo poper v razpršilu.
  5. način – V kolikor ne učinkuje nobeden od zgoraj naštetih načinov, pse primemo za ovratnice in jih poizkusimo potegniti narazen. Ta način naj bo uporabljen kot zadnji izhod, saj se s tem izpostavimo možnosti ugriza.

 

ravs - 1Skratka, v kolikor se znajdemo v položaju kjer moramo reševati pasji pretep, se tega lotimo mirno in racionalno. Kot bariero ne uporabljamo svojega telesa, z rokami segamo v pretep zgolj v skrajni sili in na situacijo se nikoli ne odzivamo z lastno nestrpnostjo, tako do psov kot tudi do lastnikov. Agresija rodi agresijo in v kolikor situacije nismo sposobni rešiti kulturno in konstruktivno, se lahko vedno obrnemo na ustrezne vladne organe.

prvega ne pozabiš nikoli…

DSC_0293Ko razmišljate o svojem prvem psu, si predstavljate očarljivega, razposajenega, simpatičnega mladička, ki bo spal pri vaših nogah (ali v vašem naročju), capljal za vami po stanovanju ter vas zvesto spremljal na sprehodih.

Mnogi novopečeni pasji lastniki s presenečenjem ugotovijo, da njihov novi štirinožni otrok grize, laja, žveči in ni sobno čist. Kljub temu, da so to popolnoma normalna, naravna in potrebna pasja vedenja.

Preden v svoje življenje povabite novega življenjskega sopotnika, je pametno in pravično, da se informirate o pričakovanih vedenjih pasjega mladiča, o tem katera vedenja so nesprejemljiva ter kako jih lahko popravite oziroma odpravite. Psi nam želijo ustreči, vendar jim moramo pokazati kako nam lahko. Lastniki morajo svojega mladiča naučiti kam lahko gre na potrebo, kaj lahko žveči, sedeti ob srečanju s človekom, hoje na popuščenem povodcu, kdaj je čas za divjanje in kdaj za počitek, kako omejiti svoje (popolnoma normalno) grizenje in kako čim bolj uživati v družbi drugih psov ter ljudi.

HIŠNA ČISTOST

Od prvega dneva v novem domu, moramo izvajati dosledno navajanje na hišno čistost in navajanje na igrače za žvečenje. V prvem tednu se mladički namreč navadijo na vedenja, ki ji spremljajo naslednje tedne, mesece, včasih celo leta.

VSAKDANJIK

Mladiček se mora navaditi na živžav domačega življenja – zvok sesalca, kuhinjski hrup, kričanje na televiziji, jok otrok in prerekanje odraslih. V času, ko se njegov sluh in vid še razvijata, se bo pes lažje navadil zvoke, ki bi ga lahko kot starejšega prestrašili.

Na podoben način, se mora mladiček navaditi na zvoke, prizore in okolja v vsakdanjem življenju. Njegovih sprehodov ne smemo omejiti zgolj na okolico doma, peljati ga moramo v čim več različnih okolij in situacij ter poskrbeti, da jih ima priložnost raziskovati in da se v njih počuti varno.

SOCIALIZACIJA

kali-3Navajanje na kontakt z ljudmi in psi je ključnega pomena za uravnovešen razvoj

 

pasjega mladiča. Pri socializaciji na ljudi, moramo dati poseben poudarek tujcem, moškim in otrokom. Paziti moramo, da se naš mladiček pri vsakem stiku z novim posameznikom počuti sproščeno.

INHIBICIJA UGRIZA

Odrasel pes ima zobe in čeljusti, ki lahko povzročijo škodo ljudem, psom in drugim živalim, zato se morajo naučiti previdnosti. Mladiči začnejo razvijati občutek za moč svojega ugriza že v leglu med igro s svojimi bratci in sestricami ter jo kasneje nadaljujejo skozi igro z vrstniki. Naloga lastnika je, da, skozi igro in rokovanje, mladička nauči inhibicije ugriza pri ljudeh.

 

BG_šavs_IMG_3834 copyVsi sanjamo o popolnem pasjem prijatelju. O vdanem, poslušnem štirinožcu v stilu Lassie, Benjija ali Eddieja. Zavedati pa se moramo, da ni naloga psa ugotoviti kako nam ustreči, temveč ga moramo tega naučiti mi.

V tem članku so navedena le najpomembnejša poglavja vzgoje mladega psa. Povzeta po knjižici BEFORE You Get Your Puppy, dr. Ian-a Dunbar-ja, ki jo priporočam v branje vsem bodočim pasjim lastnikom.

 

 

a girl’s best friend…

Whoever said diamonds are a girl’s best friend, never owned a dog… 😉

DSCF4533

Moja ljubezen do psov sega v zgodnje otroštvo. Ko sem pri štirinajstih končno do bila svojega prvega pasjega prijatelja, zlatega prinašalca Klasa, je bilo najino obiskovanje pasje šole kratkega trajanja. Delo v skupini in suhoparne vaje poslušnosti, me pri štirinajstih niso motivirale k sodelovanju. “Šolanje” sva nadaljevala sama, s poudarkom na premagovanju ovir in podobnimi zabavnimi vajami.

Danes so otroci moji najljubši tečajniki. Včasih v šolo pride cela družina in se dela s psom učijo vsi člani. Vključevanje otrok v proces šolanja jih nauči pravilnega rokovanja s psom in lahko zbliža družino. Pogosto imajo otroci priložnost popravljati starše pri delu s psom, kar jih nudi še prav poseben užitek 🙂

VSAKDANJIK

 

 

 

Predšolski in osnovnošolski otroci lahko sodelujejo pri hranjenju psa, s čimer delujemo preventivno pred varovanjem hrane oz. posode. Psa lahko krtačijo in sodelujejo pri kopanju, s tem se bodo naučili nežnega in pozornega rokovanja. Lahko jih začnemo učiti tudi prepoznavanja osnov pasje govorice telesa. Skozi pravilno, umirjeno plensko igro in prinašanje žoge, otrok in pes gradita svoj odnos ter uživata v druženju.

POSLUŠNOST

DSCF4486

Tako za pse kot za otroke, so triki in premagovanje ovir bolj zabavni od klasične poslušnosti. Tovrstne vaje so aktivne, zabavne in nekaj s čimer se lahko “postaviš” tudi pred prijatelji. Ker pa to niso vaje z veliko uporabno vrednostjo za vsakdanje življenje, ni nič hudega, če otroci prepogosto ponavljajo povelja in je nagrajevanje malo nedosledno.

Pri otrocih mlajših od (cca.) 10 let, je priporočljivo, da psa vaje nauči eden od staršev in jih otroci le utrjujejo.

 

 

KDAJ JE OTROK PRIPRAVLJEN NA PSA?

Za konec, še najbolj pogosto postavljeno vprašanje, kdaj je otrok pripravljen na psa? V družinah se pogosto pojavi situacija, kjer si otroci močno želijo psa, na koncu pa skrb zanj pade na starše (oziroma na mamo).

DSCF4482

Vsekakor je nakup psa smiseln le, če si psa želi celotna družina oziroma če si starša psa kupita kot spremljevalca zase.                                         Ko k hiši pride mladiček, je navdušenje vedno veliko, vendar noviteta (pre)hitro zbledi. Pomembno je, da otroke v skrb in vzgojo vključujemo od prvega dne dalje. Na ta način otroci s psom razvijejo pristen odnos in jim ne predstavlja zgolj nove igrače. Prav tako jih s tem učimo odgovornosti in prevzemanja skrbi za drugo živo bitje.

 

Zelo lepa preizkušnja za otroka, ki si želi svojega psa je “sprehajanje povodca”. Otroku kupimo povodec in mu obljubimo, da bo dobil psa, če je en mesec sposoben trikrat na dan na sprehod “peljati” samo povodec. Otrok, ki vztraja cel mesec, bo skoraj gotovo predano skrbel za svojega štirinožnega prijatelja (v okviru svojih zmožnosti, seveda).

delovni nagoni

poslusnostsaga090Šolanje psov z izkoriščanjem lovskih nagonov, psa motivira, da dela do fizične izčrpanosti. Ker je pes nagrajevan pozitivno, z izpolnjevanjem njegovih nagonov, mu z rednim treningom delo samo po sebi postane nagrada.

Brez agresije – Včasih je veljalo mnenje, da plenska igra, preko katere stimuliramo lovske nagone, pri psih povzroča agresivno vedenje. Danes vemo, da to ne drži. Lov kot način za pridobivanje hrane, ni proces, ki ga motivira agresija.

Sklop lovskih nagonov

  • lovski nagon
  • plenski nagon
  • sledni nagon
  • nagon po iskanju
  • prinašalni nagon
  • nagon po igri
  • krdelni nagon
  • nagoni po gibanju in zaposlitvi

Pripisati neko instinktivno dejanje posameznemu nagonu, lahko predstavlja problem, saj pogosto to dejanje ustreza več nagonom. Zato govorimo o sklopu ali kompleksu nagonov. Pes ima mnogo nagonov, ki skupaj z njegovimi čutili in temperamentom, tvorijo njegov “pasji” karakater. Po teoriji profesorja Konrada Lorenza, vsi nagoni služijo enemu od štirih velikih sklopov: parjenje/razmnoževanje, pridobivanje hrane, pobeg in agresija.

K.JESENKO - disaster - 3

Plenski nagon – se je izvorno razvil iz potrebe po ulovu in pokončanju plena. Pri sodobnih psih lahko ta nagon zadovoljimo s plensko igro. Ker se mladih psov ne uči več gonjenja divjadi, mladiče učimo lovljenja igrače. Psa z močno razvitim plenskim nagonom zlahka motiviramo h delu (poslušnosti, iskanju, idr.), če mu za nagrado nudimo plensko igro.

 

Sledni nagon – se izraža v želji psa, da najde in sledi sledem divjadi, kar lahko preusmerimo v sledenje človeku. Pes sledi vonju, ki ostaja na tleh. Psu z močnim slednim nagonom je delo z nosom samo po sebi nagrada.

Nagon po iskanju – je interes psa, da locira plen, ne samo z vohom, temveč tudi z vidom in sluhom. Pes sledi vonju, ki se giba po zraku. Nagon po iskanju lahko usmerimo v iskanje ljudi, pa tudi igrače ali hrane.

Prinašalni nagon – v divjini se izraža pod vplivom krdelnega nagona. Pes prinese del plena v brlog, kjer čaka mati z mladiči. Prinašalni nagon lahko preusmerimo v prinašanje žoge in ga zelo učinkovito izkoriščamo za trening poslušnosti, ipd.

Krdelni nagon – psi stremijo h začasnim in dolgotrajnim razmerjem. Večini hišnih ljubljenčkov, ljudje in človeška družba predstavljajo krdelo. Tudi v tovrstnem “družini” bo pes vse svoje nagone in instinkte usmeril v bivanje v skupini. Prinašanje in deljenje nadomestnega plena (igrače) vodniku je velik del dobre plenske igre.

poslusnostsaga254Nagoni po gibanju in zaposlitvi – intenzivnost teh nagonov je odvisna od temperamenta, zdravja, fizične moči, kondicijske in delovne pripravljenosti. Psi v divjini te nagone zadovoljijo z dnevnim bojem za obstanek (pridobivanjem hrane, “trenji” z drugimi člani krdela in izogibanjem naravnim sovražnikom). Ker imajo sodobni psi zadovoljene vse potrebe za preživetje, moramo njihovo nakopičeno energijo sprostiti skozi fizično gibanje in delo. Potreba po aktivnosti je večja pri mladih psih in določenih pasmah.

V preteklosti (ponekod pa še danes) se je pse šolalo z uporabo korekcij in prisile. Na ta način so psi delali brez OČITNE nagrade. Njihova nagrada je bila odsotnost bolečine. Z uporabo pozitivne motivacije (hrane ali igrače) psa naučimo, da je sodelovanje z vodnikom zabavno in prijetno. Vendar šolanje z izkoriščanjem lovskih nagonov psom dvigne motivacijo veliko bolj kot pa delo na hrano. Na ta način psi lažje ignorirajo motnje, težke delovne pogoje in utrujenost, postopoma jim delo samo po sebi postane nagrada.

Delno povzeto po knjigi R. Gerritsen, R. Haak; K9 Search and Rescue.

Ascomannis Umbra – fun obedience from Ascomannis Umbra on Vimeo.

super pes

fullsizerender-1Kot ljudje, imajo tudi psi različne potrebe po gibanju. V optimalnem partnerskem odnosu vodnik-pes, si človek izbere pasmo oz. psa, ki ustreza njegovemu karakterju in (med drugim) “energijskemu nivoju”. Marsikateri rekreativni športnik se odloči za štirinožnega spremljevalca pri svojih podvigih. Nekatere pritegne udejstvovanje v kinoloških športih, kot so agillity, flyball, frizbi, ipd. Spet drugi združijo oba interesa v eno, v obliki canicross-a ali bikejoring-a. Ne glede na obliko aktivnosti ali disciplino, ki se je lotevamo, se moramo zavedati, da se ob povečanih telesnih obremenitvah, fiziološke potrebe psa spremenijo. Če nase gledamo kot na športnika, je prav, da z istimi očmi gledamo tudi na svojega psa.

Doberman je delovna pasma, zaljubljena v gibanje in sodelovanje s svojim človekom. Zame je doberman popoln sopotnik, tako za moje športno kot kinološko udejstvovanje. Pred kratkim se je našemu krdelu pridružila mlada dobermanka Saga. Kot vse moje pse, jo čaka poslanstvo reševalnega psa. Poleg priprav na reševalno dela pa Saga za polno zaposlitev potrebuje tudi veliko VELIKO gibanja. Fizične priprave tedensko vključujejo planinske izlete, canicross tek in treninge z rekviziti. Kot vsi športniki, tudi Saga potrebuje ustrezno prehrano, nego in pripravo.

 

PRIPRAVA

Telo pasjega športnika mora biti utrjeno, da lahko deluje in uspeva v izbranem športu ali fullsizerender-5aktivnosti. Vsi psi potrebujejo gibanje, vendar psi, ki redno delajo ali tekmujejo potrebujejo širši, sistematičen program treninga, da lahko ohranjajo vrhunsko fizično pripravljenost. Program ne vključuje le kondicijskih priprav, temveč tudi ogrevanje, ohlajanje, raztezne vaje in vaje za moč trupa. Celostni program vadbe je najboljša preventiva proti poškodbam. Preden pa začnemo s kakršnokoli povečano aktivnostjo in obremenitvami, je prav, da veterinar opravi popoln zdravstveni pregled psa.

PREHRANA

img_8168Aktivni psi potrebujejo visoko kalorično hrano, pomembno pa je tudi, da zadosten delež kalorij izvira iz beljakovin. Med in po daljših ali  večjih obremenitvah, moji psi poleg kvalitetne briketirane hrane dobivajo tudi obroke sveže hrane, npr. skuto in surova jajca, sladek krompir s sardelami ter druge “super hrane” za pse.

V zadnjem času sem začela uporabljati tudi prehranske dodatke za pred in po aktivnosti. Njihov namen je povečati dovod kisika in energije v mišice med vadbo ter pospešiti regeneracijo po vadbi.

NEGA

Okolje v katerem treniramo psa je za preventivo pred poškodbami skoraj tako pomembno dsc_3769kot vadba sama. Asfaltna ali betonska podlaga poveča obremenitve na sklepe in kosti, poleg tega pa lahko povzroča praske in odrgnine na blazinicah. Podobne so lahko posledice visokogorskih tur ali gorskega kolesarstva (s psom).

Redni pregledi in nega blazinic ter striženje krempljev so ključnega pomena. Sicer počena koža na blazinici ali zlomljen krempelj ni huda poškodba, vendar lahko za krajši čas prekine treninge in psu povzroča nepotrebne bolečine.

Pozorni moramo biti tudi na vremenske pogoje. Treningi v veliki vročini ali mrazu niso priporočljivi. Če pa so nujni ali neizogibni, moramo poskrbeti za ustrezno ohlajanje oz. oblačila za psa in zadostno hidracijo. Poleti obstaja tudi možnost sončnih opeklin, pozimi pa poškodb blazinic zaradi soli in ledu ter (v ustreznih pogojih) snežne slepote.

 

fullsizerender-4

Program treninga za pasjega športnika je sestavljen iz štirih delov: prehrane, treninga za moč, kondicijskega treninga in situacijskega treninga. Na vsakem področju je pomembno, da začnemo počasi in postopno ter v intervalih večamo obremenitve. Psa ne smemo siliti preko njegovih fizičnih sposobnosti.

Strukturirana fizična vadba izboljša rezultate dela na izbranem področju, zmanjša možnost kratkoročnih in dolgoročnih poškodb ter pozitivno vpliva na splošno zdravje psa.