All posts by sshaws

“obramba” za vsakogar

V zadnjih letih sodobna družba doživlja pravi “doggy boom”… pes kot družinski član, življenjski sopotnik ali celo nadomestilo za otroka. Temu primerno se razvija tudi storitvena industrija – pasje šole, varstva in saloni se množijo kot gobe po dežju. Podobno se dogaja tudi s kinološkimi športi. Medtem, ko discipline kot so agility, rally obedience in mantrailling doživljajo razcvet pa IPO – najstarejši med kinološkimi športi – počasi tone v pozabo.

Večina laikov IPO (po novem IGP) pozna po disciplini obrambe, čeprav je program dejansko sestavljen iz treh disciplin – sledi, poslušnosti in obrambe. Priljubljen je predvsem pri kinologih “stare šole” ter nekaterih mlajših lastnikih delovnih pasem kot so belgijski in nemški ovčar.

Splošno je razširjeno mnenje, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni in niso primerni za vrvež vsakodnevnega življenja. Znano je tudi, da se pri treningih obrambe marsikdo poslužuje grobih, korekcijskih metod, kar še dodatno odvrne potencialne  udeležence.

Vendar, ali je vse to res? Kot vedno, ima vsaka zgodba dve plati.

Foto: Anja Troha
Foto: Anja Troha

Če zelo poenostavimo, pri treningih obrambe psi zagrizejo v zaščitni rokav, ki ga nosi t.i. marker ter se z njim borijo. Da psa te reakcije naučimo, se sprva dela na igračo (klobaso), nato na blazino za grizenje in na koncu na rokave različnih velikosti in trdot. Vse pa se torej začne z IGRO. In igra lahko tudi ostane, v kolikor ima pes dovolj plenskega nagona, marker pa dovolj znanja ter občutka za psa.

Za grizenje rokava lahko namreč marker proži enega ali kombinacijo dveh nagonov – PLENSKEGA in OBRAMBNEGA. Pri slednjem, se pes počuti ogroženega in ugrizne iz potrebe po obrambi sebe oziroma želje po dominiranju nasprotnika. Pri aktivaciji obramnega nagona psa naučimo, da na grožnjo reagira z ugrizom. Od tod izvira tudi stereotip, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni.

Nasprotno, pri aktiviranju plenskega nagona, psu celoten trening predstavlja zgolj igro, rokav, ki ga grize pa igračo. Ta način treninga psu krepi samozavest, razvija odnos z vodnikom, predstavlja konkretno fizično aktivnost in ventil za plenski nagon. V kolikor je pes bolj plašne narave, se verjetnost za agresijo zmanjša, saj se skozi redno “premagovanje markerja” začne počutiti močnejšega in bolj sigurnega.

Skratka, treningi obrambe, ki temeljijo

Processed with VSCO with f2 preset
Foto: Pavlina Mueller

na plenskem nagonu,  so primerni za VSE. Lahko se ga lotite s klasičnimi IPO pasmami, kot so nemški ovčar, doberman ali rottweiler pa tudi z ne-tipičnimi, kot so beli ali veliki švicarski ovčar, border collie, jack russel. Pomembno je le, da imajo psi dovolj želje po delu in da najdete markerja z malo posluha in razumevanja za “drugačne” 😉 Morda vas bo delo potegnilo in se boste lotili celotnega IPO programa ali pa boste ostali zgolj pri tedenski “plenski zabavi”. Konec koncev je važno samo, da se oba s psom zabavata in produktivno porabita skupni čas.

 

Naslovna fotografija: Anja Troha

 

 

Advertisements

Tekmovalni…

NOV PROGRAM …

– za pse z zaključenim programom Osnovne poslušnosti in vodnike z željo po aktivnem kinološkem udejstvovanju

10 srečanj, 1x tedensko, 180 eur

Za vodnike, ki željio opravljati izpite po višjih kinoloških programih – BGH, IGP (bivši IPO), obedience, ipd. – ali psa pripraviti na vzrejni pregled.

Program dela se prilagaja željam in potrebam vodnika. Vključuje pa lahko višjo poslušnost, osnove iskanja po sledi, navajanje na strel, itd. Po dogovoru, omogočamo tudi delo na markerja (po programu IPO ali ZTP).

 

 

 

delavnica – učinkovita igra s psom

Igra je najboljši način za utrjevanje odnosa med vami in vašim psom. Pes med igro sprošča svoje naravne nagone, oba pa z redno igro ohranjata fizično in mentalno aktivnost. Ali potrebujete še kakšen dodaten razlog?  poslusnostsaga030

Igra s psom ni le zabaven del življenja s psom. Je način za aktivno preživljanje skupnega
časa, izvrstna rekreacija za psa in vas ter izvrstna motivacija za delo (poslušnost, iskanje, premagovanje ovir, ipd.)

Od tečajnikov pogosto slišim, da njihov pes nima zanimanja za igro oziroma igrače. Ko se problema lotimo skupaj, se večinoma izkaže, da problem ni v psu in njegovih nagonih…

Tri najpogostejše napake vodnikov so:

  • pretrda igrača
  • preveč groba ali dominantna igra
  • premalo animirana igrača oz. premalo vložene energije

 

Cilj delavnice Igra s psom je pasjim lastnikom približati teorijo in prakso za kvalitetno plensko igro. Razložili vam bomo nekaj o nagonih, ki psa motivirajo ter učinkoviti igri. V praktičnem delu delavnice boste delali z “markerjem”, ki bo s svojim znanjem in občutkom za igro psu dodatno razvil zanimanje za igračo ter pod strokovnim vodstvom izboljševali svojo igro.

Aljaž - markiranje

Pri vodenju delavnice se mi bo pridružil Aljaž Janc, marker po programu IPO. V svojih kinoloških začetkih je bil Aljaž aktiven na podočjih rally obedience-a ter reševalnega dela, zadnja leta pa kot marker in vodnik v “kinološki klasiki”.

Za vse udeležence smo v sodelovanju s svetovno znanim proizvajalecem opreme za pse Julius-K9 pripravili tudi darilne vrečke.

 

Datum: 10.11.2018

Lokacija: Pasja šola Šavs, Ljubljana

Cena: 20 eur (15 eur – za trenutne in bivše “šavsarje”)

Prijave na info@shaws.si.

Delavnica je primerna za vse pasme in velikosti psov ter stopnje izkušenosti vodnikov. Število mest je omejeno.

 

 

 

HDR delavnica Ljubljana

DSCF2664Za nami je prva pripravljalna delavnica za tekmovanje Hard Dog Race. V soboto se je zbrala skupina desetih zagnanih, aktivnih pasjeljubcev, ki so pod vodstvom dveh inštruktoric spoznavali različne veščine in znanja, ki psu in vodniku koristijo na progi HDR.

 

DSCF2969

Program smo začeli s treningom premagovanja ovir. Nekatere so bile zelo podobne tistim na tekmah HDR, druge čisto drugačne, vse pa so pomagale krepiti zaupanje psa vodniku in razvijati njegovo agilnost ter pogum. Naslednja faza priprav so bili skupinski štarti. Da psov ne bi preveč obremenili, smo začeli s štarti v trojkah ter postopoma nadaljevali na petorice. Psi so bližino svojih “so-tekmovalcev” prenesli presenetljivo dobro, celo tisti z zgodovino reaktivnosti niso imeli težav. Delavnico smo nadaljevali z uvodom v canicross tek, zaključili pa s skupinskim pohodom na Orle.

 

Cilj programa je bil vodnikom pokazati približne situacije s katerimi se bodo srečali na tekmovanju HDR in preizkusiti kako se psi v teh situacijah znajdejo. Vodniki so na delavnici ustvarilo sproščeno, veselo in visoko motivirano vzdušje, psi pa pokazali zgledno delo in lepo socializirano vedenje.

DSCF3287Avgustovska delavnica, ki se bo dogajala v Bovcu, bo malo drugačna. Izkoristili bomo Sočo, lokalne pohodniške poti in vse ostalo kar nam ponuja pokrajina po kateri bo tekla dejanska trasa slovenske HDR Base. Mesta se hitro polnijo, zato vas vabimo, da pohitite s prijavo.

 

 

 

 

saj zna, če hoče

Vsi, ki poznajo moj način dela vedo, da pri meni vsi tečajniki začnejo z individualnimi urami. Torej so na poligonu s svojim psom sami, brez (večjih) zunanjih motenj in deležni vse moje pozornosti. Začetniki so sprva večinoma negotovi in nerodni, njihovi psi pa to čutijo in se zato še bolj zatopijo v vohljanje in tekanje po poligonu. Zato je toliko bolj pomembno, da so prvi koraki v vzgojo psa čim bolj sproščeni, brez naglice ali obremenjevanja z napredkom so-tečajnikov.

Večinoma pasji tečajniki h meni ne pridejo kot mladiči, temveč najstniki ali odrasli psi z bolj ali manj obupanimi lastniki ter že izoblikovanimi navadami in vedenji.  Na prvih urah zelo pogosto slišim izjave v stilu, “saj zna, ČE hoče” ali “v hiši uboga vse, zunaj pa nič”. Psi so zelo učljiva bitja, ki s pravilnim delom hitro usvojijo tudi najbolj zahtevne vaje. Težava s katero se sreča večina pasjih lastnikov je to poslušnost prenesti v vsakdanje življenje, med živžav ljudi, psov, ptičev in sto drugih zanimivih dražljajev.

Zato glavni cilj šolanja psa nikoli ne sme biti poslušnost, temveč grajenje odnosa vodnik-pes. Skozi igro, premagovanje ovir, zabavne trike in (malo manj zabavne) vaje poslušnosti psa navadimo, da je sodelovanje z njegovim človekom najlepša in najbolj zanimiva popestritev vsakdana. Šele, ko je ta delovna dinamika dobro utrjena, začnemo z delom v skupini, urbanem okolju in na sprehodih ter počasi navajamo psa na čedalje bolj moteča okolja. Na individualnih urah lastnik dobi vse potrebne in željene informacije o pravilnem delu in vzgoji psa, sam program dela se lahko prilagodi potrebam posameznika, sploh, če s psom dela otrok ali oseba s posebnimi potrebami pa tudi, če ima vodnik zgolj drugačne želje in ambicije.

S sistematičnim, postopnim, predvsem pa doslednim delom, lahko v nekaj mesecih pridemo od “saj zna, če hoče” do “vedno hoče”. Skratka do psa, ki ga lahko brez skrbi in s ponosom peljemo s sabo kamorkoli.

Več o različnih programih Pasje šole Šavs najdete TUKAJ.

Spodnji video pa prikazuje “zabavno poslušnost” moje Sage, ki ji je delo samo po sebi nagrada 😉

 

članek z jaj(ci)čniki

ali vse kar ste želeli vedeti o sterilizaciji/kastraciji pa si niste upali vprašati 😉

Tečajniki se name pogosto obrnejo s kupom vprašanj o sterilizaciji oziroma kastraciji psa. Ali bi se odločili za poseg? Kakšne so prednosti in kakšne slabosti? Ali s posegom koristimo psu ali samo sebi? Veterinarji več ali manj brez izjeme priporočajo zgodnjo kastracijo in sterilizacijo. Ponavadi okoli šestega meseca starosti. Poleg preprečevanja neželjenih mladičev, naj bi poseg pozitivno vplival na dolgoročno zdravstveno stanje psa.

Ta članek je namenjen vsem zainteresiranim lastnikom, ki se morda ne zavedajo invazivnosti posega in dolgoročnih vplivov na psiho-fizično stanje psa. Lastnikom, ki morda slepo verjamejo svojemu veterinarju, ker je vendar profesionalec.

Poglejmo torej na vprašanje z drugega zornega kota…

 

VPLIV SPOLNIH HORMONOV

Večina pasjih lastnikov se ne zaveda, da razmnoževanje ni edina vloga reproduktivnih organov. Moški spolni hormon (testosteron) in ženski spolni hormon (estrogen) igrata ključno vlogo pri vzdrževanju mišic in rasti kosti.

Testosteron v puberteti vpliva na razvoj mišične mase in telesne višine, pri odraslih psih pa skrbi za vzdrževanje mišične mase in moči ter gostote kosti, zmanjšuje tudi količino maščobnega tkiva. Estrogen v puberteti skrbi za kostno zorenje in zraščanje rastnih ploščic, pri odraslih psih pa vzdržuje ustrezno mineralizacijo kosti.

STERILIZACIJA, KASTRACIJA

Sterilizacija psice je operativna odstranitev maternice in jajčnikov. Kastracija samca pa operativna odstranitev mod. Kot rečeno se poseg večinoma opravlja pred puberteto. Pri samcih to načeloma pomeni okoli šestega meseca starosti, pri psicah pa okoli devetega.

Poleg preprečevanja neželjenih brejosti, poseg preprečuje razvoj raka na modih, raka anusa in raka na jajčnikih. Kastracija samca naj bi zmanjšala tudi možnost neželjenega vedenja, kot je agresija do samcev in nagnjenost do “potepanja”.

STRANSKI UČINKI…

Manj oglasevani in poudarjani pa so znanstveno dokazani stranski učinki sterilizacij in kastracij:

 

  • rak (tumorji srca, kostni rak)
  • nenormalen razvoj in rast kosti
  • povečana možnost za displazijo kolkov
  • povečana možnost za razvoj hipotiroidizma
  • povečana možnost za razvoj inkontinence
  • povečana možnost za razvoj nalezljivih bolezni

 

ZA KONEC

Vsak pasji lastnik bi moral odgovorno skrbeti za svojega štirinožca,kar vključuje preprečevanje neželjenih brejosti, temeljito vzgojo in nadzor. Žal pa ne živimo v popolnem svetu, o čemer pričajo tudi prepolna zavetišča in veliko število zavrženih in zanemarjenih psov.

Osebno nisem pristaš sterilizacij in kastracij, razen v primeruzdravstveni težav ali znakov izrazite agresije, ki izvira iz dominance. Moja izkušnja je, da se psi, ki jim “vzamemo” spolne hormone pred puberteto, karakterno razvijejo veliko (dva do tri leta) pozneje kot nedotaknjeni psi. Te trditve sicer ne morem podpreti z znanstveno raziskavo, saj izvira iz mojega dela in izkušenj. Vendar zaradi tega in vseh zgoraj navedenih razlogov, vsem svojim tečajnikom svetujem, da v kolikor se bodo odločili za sterilizacijo/kastracijo, naj počakajo do enega leta starosti in s tem dajo svojemu štirinožcu možnost, da se psiho-fizično razvije popolnoma in v celoti.

Ta zapis temelji na obsežnem članku irskega veterinarja dr. Conor Brady-a, v katerem najdete tudi povezave na znanstvene raziskave, ki dokazujejo vse navedene trditve.

 

ravs!

V zadnjem času sem se srečala z več primeri, ko so ljudje poiskali mojo pomoč, ker se je njihov pes stepel. Iz svojega dela in lastnih izkušenj vem, da večina pasjih lastnikov ne ve kako reagirati v primeru pasjega pretepa. Upam, da bo spodnji zapis dosegel čim večje število ljudi in jih pomagal pripraviti na to morebitno neprijetnost.

 

ravs - 2AGRESIJA

Zavedati se moramo, da je agresija v živalskem svetu popolnoma normalen pojav in nujno potrebna za preživetje posameznika. Kljub temu, da so psi udomačeni že več tisoč let, agresija še ni popolnoma “izčiščena” iz njihovega genskega zapisa. Drugo pomembno dejstvo je, da je večina agresivnega vedenja ritualiziranega, ljudje pa pogosto ne ločimo med le-tem in resnično agresijo.

Za večino pasjih lastnikov je stresno že, da njihov pes zarenči ali pokaže zobe, kaj šele, da se zaplete v pretep. Ljudje bi želeli pse, ki v nobeni situaciji ne izkazujejo kakršnihkoli znakov agresije. Če to prenesemo v okvire človeškega vedenja, je to oseba, ki v celem svojem življenju ne bo niti enkrat izgubila živcev, dvignila glasu, rekla kaj nesramnega ali potrobila nekomu, ki jo je izsilil v prometu. 

To seveda ne pomeni, da lahko psom dovolimo, da se “zmenijo sami”. V primeru pasjega pretepa, moramo najprej oceniti ali resnično gre za pretep ali samo za bolj grobo in divjo obliko igre. V kolikor se nam zdi, da je ogroženo fizično ali psihično zdravje enega ali večih udeležencev je nujno, da situacijo prekinemo.

PRETEP

Pomembno je, da ostanemo mirni. Vpitje in histerija bosta pse spravila v še večjo vznemirjenost. Prav tako psov nikakor ne smemo brcati ali udariti s kakšnim pripomočkom. S tem bomo agresijo med njima še zaostrili, obstaja pa tudi možnost, da nas eden od psov ugrizne. 

  1. način – Najprej pse poizkusimo ločiti z glasnim in neprijetnim zvokom v njihovi neposredni bližini, npr. udarjanjem kovine ob kovino.
  2.  način – Vsak lastnik svojega psa prime za zadnje tace ter jih istočasno potegnemo nazaj in navzgor. Pomembno je, da psa primemo v območju kolčnih sklepov in ne pod kolenskimi, saj jih lahko s tem poškodujemo.
  3. način – Pse polijemo oz. poškropimo z mrzlo vodo.
  4. način – Uporabimo poper v razpršilu.
  5. način – V kolikor ne učinkuje nobeden od zgoraj naštetih načinov, pse primemo za ovratnice in jih poizkusimo potegniti narazen. Ta način naj bo uporabljen kot zadnji izhod, saj se s tem izpostavimo možnosti ugriza.

 

ravs - 1Skratka, v kolikor se znajdemo v položaju kjer moramo reševati pasji pretep, se tega lotimo mirno in racionalno. Kot bariero ne uporabljamo svojega telesa, z rokami segamo v pretep zgolj v skrajni sili in na situacijo se nikoli ne odzivamo z lastno nestrpnostjo, tako do psov kot tudi do lastnikov. Agresija rodi agresijo in v kolikor situacije nismo sposobni rešiti kulturno in konstruktivno, se lahko vedno obrnemo na ustrezne vladne organe.